Pličanič: Brez resnih premikov v javnem sektorju izhod iz krize ni mogoč

LJUBLJANA> V pogovoru za Dnevnikov Objektiv je Senko Pličanič poudaril, da brez resnih premikov v javnem sektorju izhod iz krize ne bo mogoč, zato ima za jesen že pripravljenih šest področij reform v sodstvu in javni upravi.

Omejiti izigravanja

Prvo področje načrtovanih sprememb je insolvenčna zakonodaja, saj sedanja po mnenju ministra omogoča izigravanje. Potrebne so tudi spremembe na področju inšpekcijskega nadzora, ker obstoječi sistem “dopušča nešteta izmikanja”, ter spremembe v sodstvu. Sodna veja oblasti namreč mora zares prevzeti svojo vlogo pri zagotavljanju pravne države, je dejal.

Prav tako morajo na ministrstvu določiti organizacijo in upravljanje javnih zavodov, podeljevanje koncesij ter sklepanje javno-zasebnih partnerstev, zagotavljanje kakovosti javnih storitev in vpliva uporabnikov. Zadnji dve področji reform pa bosta usmerjeni v notranje delovanje države. Pličanič tako želi v plačni in uslužbenski sistem vpeljati “nekaj zdrave pameti in motivacije”, ravnanje z nepremičninami države pa želi “narediti razumnejše”.

Sprememba zakona o sistemu plač v javnem sektorju

Minister bo jeseni predlagal tudi spremembo zakona o sistemu plač v javnem sektorju v delu, ki se nanaša na nagrajevanje uspešnosti in sankcioniranje neuspešnosti.

Kot je poudaril, bo pri vseh reformah odpuščanje zadnji ukrep. “Zato se vsi trudimo izkoristiti vse druge možnosti in to vzame čas. Je pa dejstvo, da je denarja v proračunu vedno manj,” je povedal.

Po navedbah ministra število zaposlenih v civilni državni upravi v zadnjih letih upada, v servisnem delu javnega sektorja pa narašča. Zato, kot pravi, ne moremo govoriti le o rezih v uradništvo, ampak tudi v širši del javnega sektorja, torej zdravstvo, šolstvo, kulturo, socialo. Ob tem je pojasnil, da je birokratov v našem javnem sektorju manj kot desetina.

Zakon za uravnoteženje javnih financ ne določa protiustavnih posegov

O spornih členih zakona za uravnoteženje javnih financ je Pličanič dejal, da je vlada morala v relativno kratkem času zajeti ogromen kompleks vprašanj, pravic in razmerij. “Če bi delali tak zakon v času blaginje, se s takim načinom vsekakor ne bi strinjal,” je povedal in dodal, da sicer je “nekaj malega” napak in nejasnosti, a je teh glede na število vprašanj, ki jih zakon ureja, malo in jih bodo popravili oziroma dopolnili.

Minister meni, da je vlada vse posege v pravice, ki so se s tem zakonom zgodili, pretehtala in presodila, da ne gre za protiustavne posege. Če bo ustavno sodišče presodilo nasprotno, pa bo vlada to odločitev spoštovala, je poudaril.

Kakšna naj bo Slovenija v 21. stoletju

Po njegovem prepričanju Slovenijo po osamosvojitvi in vključitvi v EU, Nato ter OECD čaka še ena prelomna oziroma plebiscitarna odločitev, in sicer kakšna naj bo Slovenija v 21. stoletju.

Po njegovih besedah je namreč treba doseči soglasje o tem, ali si v prihodnje želimo med razvite ali nerazvite države. “Seveda si vsi želimo med razvite, a če želimo biti član kluba uspešnih, je treba sprejeti sladke in grenke plati tega članstva,” je še dejal.

STA