Pličanič: Protikorupcijski zakon je treba spremeniti

LJUBLJANA> Protikorupcijski zakon minister Senko Pličanič ocenjuje kot slab, zato bo potreben popravkov.

Da je zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki ureja delovanje Komisije za preprečevanje korupcije, potreben sprememb, se je po oceni Pličaniča pokazalo po tistem, ko je komisija predstavila poročilo o nadzoru nad premoženjem predsednikov parlamentarnih strank. “Od izdaje poročila do danes se je nesporno pokazalo, da zakon ne dovolj dobro ureja nekaterih ključnih vprašanj, denimo tega, kakšno pravno varstvo ima tisti, ki je predmet postopkov omenjene komisije. Zato je zakon potreben sprememb,” je dejal na novinarski konferenci, na kateri je ocenil svoj mandat.

Pličanič se strinja, da mora v urejenih demokratičnih državah funkcionar, za katerega nek državni organ ugotovi, da je kršil zakon, odstopiti, istočasno pa je prepričan, da mora imeti tak funkcionar tudi pravico do ustreznega pravnega varstva.

Pličanič: Sodni zaostanki se podaljšujejo

Ne glede na to, po besedah ministra zakon trenutno velja, zato se mu zdi prav, da vsi pristojni organi, vključno z Davčno upravo RS, upravnim in “še katerim drugim” sodiščem, ugotovitve komisije za preprečevanje korupcije glede premierja Janeza Janše in ljubljanskega župana Zorana Jankovića čim prej potrdijo ali ovržejo, če bosta seveda to zahtevala. “Kolikor vem, je eden izmed njiju to že storil,” pravi.

Pri oceni svojega dela na področju pravosodja je minister poudaril, da je v enem letu, kolikor je vodil ministrstvo, analiziral stanje na tem področju, pri čemer se je jasno pokazalo, da je stanje zaskrbljujoče in da se sodni zaostanki ne skrajšujejo, kot to zadnja leta prikazuje sodstvo, ampak se podaljšujejo. Slednje so po besedah ministra “zlahka preverljiva dejstva, ki jih poleg sodne statistike, potrjujejo tudi izkušnje številnih državljank in državljanov”.

Minister o “popolni odsotnosti samokritičnosti” sodstva

Razlog, da je tako, Pličanič vidi v neustrezni ureditvi vodenja v sodstvu - slednje, kot pravi, ves čas zavrača vsakršne primerjave z ostalimi deli javnega sektorja -, pomanjkljivi strokovni usposobljenosti sodnikov in “popolni odsotnosti samokritičnosti” sodstva. Slednje je, kot je dejal, opazil pri skoraj vseh pogovorih s predstavniki sodstva.

Da bi to spremenili, so po besedah ministra v zadnjem letu pripravili vrsto izboljšav, med katerimi so nekatere že sprejete, za druge pa upa, da jih bo sprejel njegov naslednik. Med izboljšavami je navedel spremembe, povezane z vodenjem v sodstvu, ki gredo v smeri krepitve samostojnosti sodstva; spremembe, povezane z razbremenitvami sodišč nalog, za katere ni nujno, da jih opravljajo; spremembe, povezane s poenostavitvijo sodnih postopkov; ter spremembe, povezane z večjo vlogo alternativnega reševanja sporov. Opozoril je tudi na novo stečajno zakonodajo.

Za javni sektor minister ugotavlja, da je neracionalen in da je kakovost storitev prenizka. Razloge za to Pličanič vidi v odsotnosti ciljnega vodenja (brez nagrajevanja dobrih uslužbencev) in zastareli zakonodaji, ki ureja delovanje javnih služb. “Opravka imamo z zakonodajo iz leta 1991, 1993, ki temelji na konceptih, ki jih je EU že zdavnaj presegla,” pravi.

Racionalizacija državne uprave

Da bi to spremenili, so po besedah ministra predlagali vrsto sprememb, pri čemer pa zaradi poteka mandata vseh niso uspeli uveljaviti. Med dosežki na tem področju navaja racionalizacijo državne uprave, uvajanje ciljnega vodenja v državni upravi in pripravo sprememb plačnega sistema v javnem sektorju.

Pličanič je povedal še, da je bila to njegova zadnja novinarska konferenca v tej vlogi, da pa vseeno ostaja v politiki, tudi v DL. Jutri se bo kot minister še zadnjič udeležil seje vlade, nato pa računa, da bo premier Janez Janša za vodenje njegovega resorja pooblastil sebe ali kakšnega od drugih ministrov. Pri tem računa, da bo premier to storil že v četrtek ali najpozneje v petek. 1. februarja pa se bo, kot je dejal, sam vrnil v službo na Pravno fakulteto v Ljubljani.

Glede vladne skupine za pogajanja s sindikati javnega sektorja, ki jo vodi, pa Pličanič ocenjuje, da bi ga na čelu skupine najbolje nadomestil minister za delo Andrej Vizjak.

STA