Svobodi tesno za petami SDS, daleč za njima N.Si

Slovenija
, posodobljeno: 22. 03. 2026, 22:48

Sodeč po delnih neuradnih izidih današnjih volitev bo pred prihodnjim mandatarjem, kdorkoli to že bo, težka naloga. Razlika v številu prejetih glasov med prvouvrščenim Gibanjem Svoboda in najbližjim zasledovalcem - Slovensko demokratsko stranko - je minimalna, preboj Demokratov in stranke Resni.ca v državni zbor pa bi lahko še dodatno otežil že tako težko nalogo formiranja parlamentarne večine. Te brez sodelovanja ene izmed dveh največjih strank zagotovo ne bo, kajti GS in SDS sta skupno osvojili več kot polovico poslanskih sedežev.

Iz koprskega štaba Gibanja Svoboda

Iz koprskega štaba Gibanja Svoboda: v državni zbor se ponovno vračajo tudi (druga z leve) Mateja Čalušič, Tamara Kozlovič in Robert Janev. Nesetu Dulaiju pa ni uspel preboj v DZ.

Foto: Tomaž Primožič/fpa

LJUBLJANA > Čeprav so izidi vzporednih volitev napovedovali tesno zmago Gibanja Svoboda (GS) pred Slovensko demokratsko stranko (SDS), je štetje glasov pod taktirko državne volilne komisije pokazalo, da končni rezultat morda ne bo takšen. Stranki sta se ves čas izmenjevali v vodstvu, praktično vsak nov paket preštetih glasovnic je spreminjal vrstni red na prvih dveh mestih. Ob približno enaki volilni udeležbi kot pred štirimi leti je po 96 odstotkih preštetih glasov GS pred drugouvrščeno SDS vodila za nekaj več kot 2000 glasov.

Štab Socialnih demokratov

Štab Socialnih demokratov

Foto: Sd

“Mi smo se resnično trudili in garali skozi celoten mandat in ta naš trud je bil, kot kažejo vzporedne volitve, poplačan. Moram reči, da smo neizmerno hvaležni vsem tistim volivkam in volivcem, ki so nam zaupali in nam na neki način dali zeleno luč, da nadaljujemo po tej poti, poti sodelovanja, povezovanja in predvsem spoštljivega dialoga,” je že po objavi rezultatov povedal Matej Arčon, podpredsednik vlade iz Gibanja Svoboda. “Predsednik je že v soočenjih večkrat povedal, da se bomo pogovarjali z vsemi strankami, ki bodo stopile v parlament. Moramo seveda videti, koliko bo imela posamezna stranka sedežev v parlamentu. Razen seveda s SDS-om. To je bilo logično in jasno povedano že pred štirimi leti,” je Arčon pojasnil, kako se bo sestavljala morebitna koalicija. Gibanje Svoboda je največje podpore bilo deležno v drugi volilni enoti, torej na Primorskem. Največji odstotek glasov, kar 44%, je v svojem volilnem okraju prejel Matej Arčon. Poleg njega se sedež v parlamentu obeta še trem kandidatom njegove stranke - Tamari Kozlovič, Mateji Čalušić in Robertu Janevu.

Iz koprskega štaba Gibanja Svoboda

Iz koprskega štaba Gibanja Svoboda

Foto: Tomaž Primožič/fpa

Predsednik SDS Janez Janša je sprva napovedal, da sam ne bo sestavljan šibke koalicije in pojasnil, da sta pred Slovenijo dve možnosti. “Dejstvo je, da sta samo dve možnosti, ali se bo sestavljala vlada okoli te koalicije, kot je bila do zdaj, ali pa jo bo sestavljala Slovenska demokratska stranka. Mi šibke koalicije ne bomo sestavljali. Mi lahko počakamo, vprašanje pa je, ali lahko Slovenija počaka,” je poudaril prvak SDS. Dodal je še, da je potrebno počakati na dokončne uradne rezultate. Neuradni rezultati kažejo, da bo njegovo stranko s Primorske v državnem zboru zastopal kvartet Danijel Krivec, Zvonko Černač, Teja Jelina in Adrijana Kocjančič.

Štab Socialnih demokratov

Štab Socialnih demokratov

Foto: Sd

N.Si, SD in Levica podobno kot pred štirimi leti

Na tretjem mestu je, tako kot pred štirimi leti, Nova Slovenija, ki sta se ji na volilni listi pridružili tudi SLS in stranka Fokus. Z dobrimi devetimi odstotki glasov je še nekoliko izboljšala rezultat izpred štirih let in tako zadržala status tretje največje parlamentarne stranke. V poslanskih klopeh bo izmed primorskih kandidatov sedel predsednik N.Si Jernej Vrtovec.

Manjši koalicijski parterici Gibanja Svoboda v poslavljajoči se vladi, Socialni demokrati (SD) in Levica (ki se je na volitve podala skupaj s stranko Vesna), bosta v državnem zboru tudi naslednja štiri leta. SD je ohranil približno enako podporo volilcev kot pred štirimi leti (nekaj manj kot sedem odstotkov), Levica je celo nekoliko izboljšala rezultat (nekaj več kot pet odstotkov), a ne dovolj, da bi imela v parlamentu več besede kot doslej. Neuradni rezultati kažejo, da sta se v državni zbor iz vrst SD in Levice uvrstili poslanki - Meira Hot (SD) in Nataša Sukič (Levica in Vesna).

Ljubljana, sedez SD.Volitve v drzavni zbor 2026.Stranka SD v pricakovanju rezultatov volitev na svoji centrali.Predsednik SD Matjaz Han.

Ljubljana, sedez SD.
Volitve v drzavni zbor 2026.
Stranka SD v pricakovanju rezultatov volitev na svoji centrali.
Predsednik SD Matjaz Han.

Foto: Sta

Resni.ca in Demokrati

Prvi volilni preizkus so Demokrati, ki jih vodi Anže Logar, uspešno prestali. Po prvih izjavah sodeč, so pričakovali nekoliko boljši rezultat, a bodo z nekaj manj kot sedmimi odstotki pomemben košček mozaika pri sestavi bodoče koalicije. “Seveda smo pričakovali boljši rezultat, vendar pa se kaže, da je Slovenija še vedno izjemno močno polarizirana, da vztraja na teh pozicijah. Osebno bi si želela in mislim tudi, da bi Slovenija bolj zadihala, če bi imeli bolj povezano in bolj sodelujočo politiko in potem tudi družbo,” je poudarila podpredsednica Demokratov Eva Irgl. Čeprav jim rezultat namenja vlogo jezička na tehtnici pri oblikovanju vladne koalcije, se v tej vlogi ne vidijo. “Na vrsti so največji, da oblikujejo vlado, ki bo delala v dobro Slovenije. Počakali bomo, kakšno bo stanje, in se potem odločili, ampak verjetno bomo ostali v opoziciji,” je napovedala. “Vsekakor pa vam že sedaj povem, da ne bomo nikakršen jeziček na tehtnici,” je bila jasna Irgl.

Precej bolj zadovoljni so v stranki Resni.ca, ki se je v drugem poskusu uspela s 5,6 odstotka glasov prebiti v parlament. “Mala stranka, brez centrov moči v ozadju, brez finančnih struktur, brez lobijev, brez pozitivnega medijskega prestora, je prišla v parlament. To se dejansko še ni zgodilo,” se je danes razveselil predsednik Resnice Zoran Stevanović. Kategorično je zavrnil sodelovanje v vladni koaliciji, ki bi jo vodila stranka SDS. “Vemo kdo so tisti, s katerimi ne bomo šli, zato ker ne bomo nikoli zlorabili zaupanja ljudi,” je dejal Stevanovič. “Bomo videli, kaj se bo zgodilo na dolgi rok, lahko SDS doživi katarzo, lahko zamenjajo predsednika in se bodo obnašali popolnoma drugače, ampak v takem elementu, kakor so danes, ne,” je bil jasen na vprašanje o sodelovanju s SDS.” Ob tem je še izrazil željo, da bi s strankami, ki bodo sprejele njihova programska izhodišča, skupaj oblikovali koalicijo, ki bi “Slovenijo potegnila iz blata.”

Prerod in Pirati obstali pred vrati parlamenta

Med strankami, ki so obstale pred vrati državnega zbora, so se s tremi odstotki glasov najbolje odrezali v stranki Prerod, ki jo je lansko leto ustanovil Vladimir Prebilič. Po objavi preliminarnih rezultatov je dejal, da so začutili, da Prerod govori o temah, ki jih Slovenija nujno potrebuje. “Mislim, da bomo morali o teh temah še več govoriti,” je dodal. Ocenil je še, da se je Slovenija znova znašla na antivolitvah. Teme, kot je korupcija, so izzvenele v prazen prostor, pozornost pa je bila na vprašanju, ali bo prvak SDS Janez Janša ustavljen ali ne, je še dodal. “Mislim, da to za Slovenijo in njen razvoj ni najbolje,” je prepričan Prebilič.

V naslednji sestavi parlamenta ne bo niti Piratske stranke, ki je z dobrima dvema odstotkoma sicer nekoliko izboljšala rezultat izpred štirih let. Njen predsednik Jasmin Feratović je izrazil željo da bi volivci lahko glasovali po svoji lastni vesti, a po njegovem mnenju žal volilni sistem tega v tem trenutku še ne dovoljuje. “Je očitno v zavesti volivcev še vedno pomembnejši en ali drug tabor, strah pred nekom drugim. Želimo si, da bi na koncu za Slovenijo bilo vse skupaj bolje, da bomo kot država šli naprej, da se bomo razvijali in da bomo tudi obračunali s korupcijo,” je povedal in poudaril, da je to tako njihova želja, kot tudi želja volilcev, a da rezultat volitev tega ne napoveduje. •