Po državi odpravljajo posledice pustošenja ujme, več krajev še vedno odrezanih od sveta
Po ujmi, ki je po državi pustošila v petek in soboto, pristojni sanirajo razdejanje. Številni kraji so še vedno odrezani od sveta, napori so usmerjeni v ponovno vzpostavitev prevoznosti poškodovanih cest. Ponekod objektom grozijo zemeljski plazovi. Pomagajo enote iz neprizadetih krajev, na poti je tudi pomoč iz tujine.
SLOVENIJA > Črna na Koroškem ni več povsem odrezana od sveta. Pristojnim službam je uspelo vzpostaviti zasilno makadamsko pot, po kateri lahko do kraja dostopajo terenska in intervencijska vozila. Po tej poti bodo potekale evakuacije in nujno potrebna oskrba, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje. Deli Črne na Koroškem so sicer drug od drugega še vedno odrezani.
Po informacijah domačinov je iz dela Črne na Koroškem možen dostop do Mežice, čeprav je cesta v slabem stanju. Nato pa je pot naprej za zdaj mogoča preko Avstrije.
Pred tem je bil vzpostavljen dostop po zraku, šest helikopterjev zagotavlja prevoze nujne opreme.
Na območju je spet začela delovati mobilna telefonija, kar pomeni veliko pridobitev za prizadete ljudi. Civilna zaščita je ojačala štab na Koroškem, tja so premestili nekaj vojakov, a se zavedajo, da glede na razmere na območju takšna pomoč ni dovolj.
Razmere v Zgornji Savinjski dolini ostajajo kritične
Po besedah poveljnika Civilne zaščite Srečka Šestana upajo, da bodo znova uspeli omogočiti prevoznost ceste v Luče in zagotoviti povezave tudi z zgornjim delom Savinjske doline. Razmere v Zgornji Savinjski dolini namreč ostajajo kritične. Več kot 100 ljudi noči ni preživelo doma, plaz, ki je že v soboto odnesel več hiš, pa se je dodatno utrgal v zgornjem toku in ogroža, da bo odnesel še dve hiši, pravi župan Franjo Naraločnik, ki prosi za izdatnejšo pomoč vojske.
PLAZ / Posnetek iz zaselka Trbiž v občini Ljubno, kjer je plaz odnesel tri hiše. Avtor je Robi Krebs, brez doma sta ostala njegova starša in stric.
— Večer (@vecer) August 6, 2023
V Trbižu in Ljubnem sta bila naša novinarka in fotoreporter. Reportažo preberite na https://t.co/1NQ5FwDR4y.
?? Robi Krebs pic.twitter.com/Z9pkgezMuO
Župan Dravograda Anton Preksavec je medtem objavil odprto pismo s pozivom delodajalcem, naj svojim zaposlenim omogočijo odpraviti posledice ujme na svojem premoženju.
Pripravljeni na evakuacije zaradi naraslih Mure in Ščavnice
Obilne padavine ter narasli Mura in Ščavnica povzročajo številne nevšečnosti tudi v ljutomerski in lendavski občini. Županja Olga Karba je krajane Spodnjega in Zgornjega Krapja, Mote in Pristave iz previdnosti pozvala, da pripravijo nujne osebne potrebščine za primer evakuacije. V Lendavi je bila odrejena še evakuacija vasi Kot.
Kot je pojasnil hidrolog Janez Polajnar, na reki Muri pri Gornji Radgoni beležijo rekordno velik pretok, in sicer 1450 kubičnih metrov na sekundo. Hidrologi predvidevajo, da bo ta vodna količina stekla preko Slovenije v 24 urah tudi preko poškodovanega dela visokovodnega nasipa. V soboto zvečer je namreč popustil del nasipa, ki pa so ga tudi s pomočjo helikopterja Slovenske vojske doslej uspeli sanirati.
Na škofjeloškem območju plazovi ogrožajo hiše
Zelo prizadeto je tudi širše škofjeloško območje. Na območju občine Gorenja vas-Poljane po petkovih poplavah od deset do 12 hiš še vedno ogrožajo plazovi. Nekateri prebivalci so zato še vedno evakuirani - nekateri so pri sorodnikih, drugim so uredili začasno nastanitev. Nekateri pa domov niso želeli zapustiti, je povedal poveljnik gasilskega poveljstva Občine Gorenja vas-Poljane Roman Kokalj. 13 krajev je na tistem območju po njegovih besedah odrezanih od sveta. Medtem so s polovičnimi zaporami znova uspeli vzpostaviti cestno povezavo od Žirov, kjer plaz še vedno ogroža dva objekta, do Škofje Loke.
V občini Škofja Loka je petkova ujma prizadela več kot polovico ozemlja občine, od sveta ostajajo odrezane dolina Hrastnice, Bodovska dolina in Sopotnica. Zaradi različnih razlogov, med drugim zaradi nevarnosti plazov in nedostopnosti, je veliko prebivalcev še vedno evakuiranih, je povedal župan Občine Škofja Loka Tine Radinja.
Na območju občine Medvode se je ponoči sprožilo kar nekaj novih plazov, največ na območju Polhograjskega hribovja. Naselje Osolnik je še vedno nedostopno, a je na vseh ogroženih območjih vzpostavljen kontakt s prebivalci. Na območju medvoške občine medtem odpravljajo posledice ujme.
Psihiatrična bolnišnica Begunje zaprta, ogromna škoda na kamniškem vodovodu
Zaradi zalite kleti in pritličja so morali v Psihiatrični bolnišnici Begunje bolnike preseliti ter bolnišnico zapreti. Zaenkrat še ni jasno, kdaj bo edina psihiatrična bolnišnica na Gorenjskem spet lahko začela z delom. Trenutno poteka čiščenje prostorov in odvoz velikih količin uničene opreme.
Na kamniškem vodovodu je obilno deževje povzročilo ogromno škodo, v občini tako velja ukrep skrajno racionalne rabe vode. Del občanov je še vedno brez elektrike, tudi ceste so uradno še vedno neprevozne, vendar je po večini možen dostop za intervencijska vozila. Več ljudi so evakuirali, nove evakuacije načrtujejo danes popoldne.
Na Koroški Beli, kjer so včeraj zvečer prebivalce zaradi plazu pozvali k evakuaciji, so ob 7. uri s sireno evakuacijo preklicali. Krajani so se lahko vrnili v svoje domove, na Občini Jesenice pa tudi čez dan pozivajo k pozornosti. Na plaz, ki je še vedno aktiven, so se znova odpravile pristojne službe, ki bodo poskušale čim bolje pregledati in preučiti stanje.
Razmere v Celju umirjene, stanje na Brežiškem se ni poslabšalo
Razmere v Celju so se povsem umirile, pospešeno poteka sanacija škode, zaprtih ostaja nekaj mostov in cest. Savinja je v Laškem začela upadati, še vedno pa glavna cesta tako iz Celja kot iz Rimskih Toplic ni prevozna.
Zaradi prekomerno naraslih Save in Krke se stanje na Brežiškem ponoči ni poslabšalo. Obe reki upadata. Loče ob Savi so še vedno v glavnini poplavljene, v Krški vasi, na Čatežu ob Savi in v Termah Čatež pa imajo težave s podtalnico. To sicer prečrpavajo, potrebujejo pa več močnejših črpalk.
Vse nenujne investicije na cestah in železnici ustavljene, gradbena operativa na voljo za sanacijo škode
Na Koroškem, Štajerskem, v Zasavju, osrednji Sloveniji po neurju ostajajo zaprte številne ceste. Na prometno-informacijskem centru opozarjajo, da se razmere ves čas spreminjajo. Voznike pozivajo, naj upoštevajo navodila dežurnih služb in ne vozijo na poplavljena območja ali na zaprte ceste.
Zaradi poškodovane infrastrukture bodo vse nenujne investicije na cestah in železnici ustavljene, da bo gradbena operativa na voljo za sanacijo škode, vsa gradbena mehanizacija bo prerazporejena na območja, ki jih je prizadela naravna nesreča, so sklenili na kriznem sestanku pristojnega ministrstva z Darsom, DRI in Direkcijo za infrastrukturo ter Slovenskimi železnicami.
Ogromna škoda v gospodarstvu
Katastrofalne poplave so prizadele številna podjetja. Po prvih ocenah Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije so mala podjetja in obrtniki utrpeli za najmanj 250 milijonov evrov škode, končna škoda pa bo še precej višja. V Gospodarski zbornici Slovenije medtem ocenjujejo, da v najbolj prizadetih regijah skorajda ni poslovnega objekta, ki ne bi utrpel škode.
Pomagajo številni prostovoljci, gasilci, vojaki, gorski reševalci, policisti ...
Po Sloveniji pomagajo številni pripadniki prostovoljnih in poklicnih gasilskih društev, Civilne zaščite, policijskih enot, Slovenske vojske, gorskih reševalcev in drugih služb.
Pomagajo tudi humanitarne organizacije, med drugim člani in prostovoljci Rdečega križa Slovenije, ki so pomagali pri namestitvi več kot 1400 evakuiranih, delili hrano in vodo ter nudili psihosocialno pomoč. Zbirajo tudi denar za poplavljence, materialne pomoči pa trenutno ne.
Pomoč tudi iz tujine
Pomoč prihaja tudi iz tujine. Po Šestanovih besedah je Civilna zaščita pripravila seznam potreb za zaprosilo za mednarodno pomoč, ki so ga posredovali v kabinet predsednika vlade. Prek različnih poti, med drugim prek mehanizma civilne zaščite EU, bodo zaprosili za helikopterje, stroje in montažne mostove.
Iz Poljske in Madžarske sta odpotovala kamiona, opremljena s hrano in humanitarno pomočjo, je sporočil Rdeči križ Slovenije. Caritas Avstrija je ponudila finančno pomoč, pomagali pa so tudi številni Slovenci, ki živijo v tujini, so pojasnili pri Slovenski karitas.