Po epidemiji krajše sodne počitnice

LJUBLJANA > Od razglasitve epidemije sredi marca so sodišča delovala precej okrnjeno. Zaradi preprečevanja širjenja okužb je predsednik vrhovnega sodišča sprejel odredbo in z njo omejil delo tako, da so na sodiščih obravnavali le nujne zadeve, roki v nenujnih zadevah pa niso tekli. In tudi po zadnji sprostitvi nekaterih ukrepov še vedno ne tečejo.

O tem, kdaj bodo prenehale veljati odredbe o omejenem poslovanju sodišč, se še pogovarjajo z ministrstvom za pravosodje, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič. To je namreč povezano tudi s spremembo zakonodaje. Trenutno predvidevajo, da bo tudi delo na sodiščih prešlo v ustaljene tirnice in običajen obseg 1. junija. Takrat naj bi znova začeli teči tudi vsi sodni roki.

Damijan Florjančič

predsednik vrhovnega sodišča

“Težave pričakujemo na kazenskem področju, tudi za družinsko področje prejemamo sporočila, da je težava, ker se naroki izvajajo z večjim številom udeležencev.”

Težava primerne sodne dvorane

Na vrhovnem sodišču se zavedajo, da bi lahko ob ponovnem polnem zagonu dela na sodiščih prišlo do težav z zagotavljanjem primernih sodnih dvoran, saj bo treba še naprej upoštevati osnovne ukrepe za preprečevanje okužb. Težave Florjančič pričakuje predvsem na prvostopenjskih sodiščih, zlasti v Ljubljani. Dvorane morajo biti dovolj velike, pogosto jih morajo zračiti ... “Okrajno sodišče v Ljubljani, na primer, skoraj nima obravnavne dvorane, ki bi bila uporabna za te razmere. Težave pričakujemo na kazenskem področju, tudi za družinsko področje prejemamo sporočila, da je težava, ker se naroki izvajajo z večjim številom udeležencev,” je pojasnil Florjančič.

Predsednike sodišč so že zaprosili, da sporočijo, kakšne so njihove potrebe, rešitve iščejo tudi z ministrstvom za pravosodje. Ena od rešitev bi bila lahko najem dvoran na kateri od fakultet ali kje drugje.

Sodstvo ni bilo na počitnicah

V času epidemije sodstvo po njegovih besedah ni bilo na počitnicah, kot bi bilo mogoče sklepati iz nekaterih medijskih zapisov. Od začetka epidemije do 10. maja je neprednostno na delovnih mestih na sodiščih delalo od 20 do 35 odstotkov sodnikov in od 13 do 22 odstotkov sodnega osebja (odvisno od posameznega sodišča).

Omejitev poslovanja je vseeno vplivala na reševanje zadev. Od sredine marca do 15. maja so sodišča prejela 54.500 zadev, rešila pa so jih 46.500. 16. marca so imeli na sodiščih približno 128.000 nerešenih zadev, 15. maja pa po nekih ne prav točnih ocenah 136.100 nerešenih zadev, je povedal Florjančič.

Včeraj so predstavili tudi nekatere podatke o delu sodišč v lanskem letu. Predsednik vrhovnega sodišča ocenjuje, da slovensko sodstvo posluje uspešno in učinkovito, saj obvladuje vsakoletni pripad zadev, skrajšuje se tudi povprečni čas reševanja zadev.

Lani so sodišča skupno prejela 839.000 zadev in jih rešila približno 850.000. Ob koncu leta so imela nerešenih 133.000 zadev, kar je osem odstotkov manj kot v letu 2018. “Obvladovanje pripada zadev je več kot 100-odstotno, tako da lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da povsem uravnavamo svoje poslovanje,” je poudaril Florjančič.

Skrajšujejo se insolvenčni postopki

Zadovoljen je, ker se skrajšuje čas trajanja insolventnih postopkov. Pri tem se povprečno trajanje postopka bliža idealnim razmeram, to je približno 17 mesecev. Znižuje se tudi število starejših zadev. Leta 2015 je bilo na sodiščih 4900 zadev, starejših od 10 let, danes jih je še 1500. Tudi delež razveljavljenih sodb je po njegovih besedah “normalen”. Razveljavljenih je od 0,7 do dva odstotka vseh rešenih zadev.

Med organizacijskimi težavami je izpostavil precejšnjo generacijsko vrzel med sodniki, saj primanjkuje sodnikov, starih od 35 do 45 leta, zaradi česar ne prihaja do prenašanja izkušenj s starejših na mlajše sodnike, ter nerešeno prostorsko problematiko predvsem ljubljanskih sodišč.