Po mleto meso raje k mesarju

LJUBLJANA > Napis na embalaži, da gre za mleto meso (na ZPS so pregledali osem vzorcev mešanega mletega mesa različnih slovenskih trgovcev), je zavajajoč. Proizvajalci v deklaraciji praviloma pojasnijo, kaj vse so mesu še dodali, a od kupca ne moremo pričakovati, da bo prebiral drobni tisk.

Dodatki za prikrivanje

Zaradi dodatkov mleto meso ni več meso, ampak presna mesnina, pojasnjuje Tanja Pajk Žontar z ZPS. Ti dodatki so prehranske vlaknine, ki vežejo vodo in tako preprečijo izcejanje iz mesa, škrob, barvila - opazimo jih, če že pripravljeno meso ohrani rdečkasto barvo - in sredstva za uravnavanje kislosti, ki mesu podaljšujejo rok trajanja. “Vsi ti dodatki niso potrebni, če je meso sveže, primerne kakovosti, tehnološki postopek pa je strokovno voden in nadzorovan ter je zagotovljena nepretrgana hladna veriga,” pojasnjuje Tanja Pajk Žontar.

Skrite maščobe v takšnem mesu pa niso huda težava. Vzorci, ki so jih analizirali, so vsebovali od šest do 22 odstotkov maščob, to pa so običajne količine. Potrošniki so lahko bolj zaskrbljeni zaradi higienskih standardov. Salmonele ni bilo v nobenem vzorcu, v več vzorcih pa je bilo očitno, da so bili izpostavljeni neprimernim temperaturam.

Okus je sorazmeren s ceno

V izogib vsem naštetim pomanjkljivostim se velja odpovedati nakupu pakiranega mesa. “Potrošnikom svetujemo, da kupujejo mleto meso pri mesarju, ki ima dovolj prometa,” pravi Pajk Žontarjeva. Če se že odločijo za nakup pakiranega mletega mesa, pa naj bodo kupci pozorni na rok uporabe in nato meso doma čim prej porabijo.

Dejavnik, ki odloča o nakupu že pakiranega mesa, je pogosto cena. Pri vzorcih, ki so jih kupili na ZPS, se je ta gibala od 3,89 evra do 6,40 evra za kilogram. Ko so preverjali senzorične lastnosti, so ugotovili, da je cenejše meso praviloma slabšega okusa, a tudi sicer se noben od vzorcev pri okusu ni izkazal z nadpovprečnimi ocenami. JK