Po napadih v Bruslju slovenska policija poostruje varnostne ukrepe

LJUBLJANA > Na pobudo Mira Cerarja se je danes sestala medresorska delovna skupina za boj proti terorizmu, ki deluje v okviru sekretariata sveta za nacionalno varnost. “Zaenkrat ni podatkov, ki bi zahtevali dvig stopnje ogroženosti naše države zaradi terorizma,” je dejal premier.

O stopnji ogroženosti v državi bo danes zvečer tudi razpravljal sekretariat sveta za nacionalno varnost. “Na podlagi podatkov, ki jih bom prejel, bom ocenil, ali bo potrebno danes ali v prihodnjih dneh sklicati svet za nacionalno varnost,” je napovedal Cerar.

Sicer pa sta Cerar in generalni direktor policije Marjan Fank zatrdila, da pristojni organi budno spremljajo dogajanje doma in v Evropi. Slovenski organi so tudi v stalnem stiku in sodelujejo z organi drugih držav v soseščini in širše.

Fank je tudi dejal, da so v stiku s tujimi varnostnimi organi glede informacij, ki bi se v povezavi s temi napadi nanašale na Slovenijo. Vendar pa teh informacij po njegovih besedah za zdaj ni.

O morebitni potrebi po ukrepanju slovenske policije je Fank povedal, da so aktivnosti za ustrezno ukrepanje v takšnem primeru pripravili “do maksimuma”. Ni pa mogoče po njegovih besedah zagotoviti stoodstotne varnosti.

Policisti poleg mej, letališč in nadzora določenih ljudi v državi posebno pozornost namenjajo tudi mestom, kjer je zbrano večje število ljudi, in javnim prireditvam.

In čeprav bruseljski napadi ne ogrožajo neposredno Slovenije, pa vplivajo na varnost slovenskih državljanov, ki so zaposleni ali se kako drugače mudijo na območju Bruslja. Vse slovenske ustanove v Bruslju so tako že uvedle ustrezne ukrepe za zagotovitev varnosti, je dejal Cerar. V napadu je bil sicer poškodovan en slovenski državljan, in sicer diplomat, ki je bil še nedavno zaposlen v policiji.

Medtem iz politike prihajajo izrazi sožalja vsem, ki so v napadih izgubili svojce. Predsednik republike Borut Pahor je poslal sožalno pismo belgijskemu kralju Philippu, v katerem je napade označil za “zavržno dejanje v osrčju Evrope, ki mora biti deležno najostrejše obsodbe vsega svobodnega in miroljubnega sveta”.

Podobno je napade, ki so po zadnjih podatkih zahtevali 34 smrtnih žrtev, obsodil celoten državni vrh in vodje poslanskih skupin. Ob tem so se med politiki že pojavile kritike, da so napadi posledica napačne evropske politike na področju migracij.

Po mnenju poslanca največje opozicijske stranke SDS Branka Grimsa se je z današnjimi bombami razletela tudi “zlagana podoba, ki so jo v zadnjem času ustvarjali nekateri politiki in mediji, da dogovor s Turčijo pomeni razbremenitev za Evropo in da je težav konec”. Po njegovi oceni bruseljska tragedija jasno kaže, da se je problem v resnici šele začel.

V SLS, iz vrst katere je tudi evropski poslanec Franc Bogovič, pa ocenjujejo, da napadi na Bruselj “na grozovit način kažejo, da skupna evropska varnostna politika ne deluje”. Ugotavljajo, da je do določene mere na zmanjšanje stopnje varnosti v Evropi verjetno vplivalo tudi neizvajanje schengenskih ukrepov in preslabo zavarovana zunanja meja EU.

Tudi vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev, ki je tudi strokovnjak za področje varnosti, Bojan Dobovšek je ocenil, da je napad zelo verjetno povezan z migrantskim valom, “če ne z zdajšnjim, pa s predhodnimi”.

“Gre namreč za pojav, ko ljudje, ki so migrirali v Evropo, ob prihodu ugotovijo, da tu ni vse tako, kot so si predstavljali, in postanejo lahka tarča organizatorjev terorističnih dejanj,” je opozoril.

Evropska poslanka iz vrst SD Tanja Fajon je opozorila, da “begunci nimajo povezave s terorističnimi napadi, prav tako ne ekonomski migranti”. “Begunci so žrtev terorja in ne njihov povzročitelj,” je bila jasna. Ob tem je spomnila, da se je za večino dosedanjih napadalcev izkazalo, da so državljani EU, in ne tujci, zato je treba krepiti zavedanje EU vrednot in izobraževanje.

Vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec meni, da nas “dogodki ne smejo zavesti, da bi se nanje odzvali s sovraštvom do tujcev, beguncev ali pripadnikov islamske verske skupnosti”. S sovraštvom do omenjenih skupin bi namreč po njegovi oceni naredili največjo uslugo ravno tako imenovani Islamski državi, saj bi “naše sovraštvo radikaliziralo in da bodo s tem dobili še več potenciala za rekrutacijo novih bojevnikov in teroristov”.

STA