Po novem registrski popis prebivalstva
Republiški statistični urad bo prihodnje leto popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj prvič izvedel registrsko. Glavne prednosti take izvedbe največjega statističnega raziskovanja so bistveno manjši stroški, razbremenitev prebivalcev dajanja podatkov, pogostejša izvedba in krajši čas za obdelavo podatkov.
LJUBLJANA> Kot so poudarili predstavniki urada, prehod s terenske na registrsko izvedbo popisa predstavlja velik razvojni dosežek slovenske statistike. S tem se Slovenija pridružuje redkim evropskim državam, ki so tak popis že izvedle (Danska, Finska, Nizozemska, Islandija) oziroma ga bodo prvič izvedle v letu 2011 (Avstrija, Švedska, Norveška).
Le desetina stroškov običajnega popisa
Na statističnem uradu ocenjujejo, da bodo s prehodom na registrski popis državnemu proračunu prihranili vsaj 12 milijonov evrov. Stroški take izvedbe predstavljajo približno desetino stroškov klasičnega terenskega popisa. Prvi podatki bodo na voljo že 29. aprila 2011. To bodo podatki o številu in starostno-spolni sestavi prebivalcev Slovenije do ravni naselja.
Statistični urad bo podatke iz administrativnih in statističnih baz začel zbrati konec marca 2011. Takrat bodo na razpolago prvi podatki, ki jih potrebujejo o prebivalcih iz Centralnega registra prebivalstva, iz Evidence gospodinjstev in iz Registra nepremičnin. Ostale podatke (o izobrazbi, aktivnosti, selivnosti) bodo pridobili iz dvajsetih različnih virov.
Rezultati bodo znani do konca septembra 2011
Najpozneje do 30. septembra 2011 bo urad objavil podatke o gospodinjstvih in družinah. Ti podatki so med uporabniki zelo iskani in so bili doslej vedno zbrani samo s terenskimi popisi prebivalstva. Do konca leta 2011 bodo na voljo tudi podatki o izobrazbi prebivalstva, njegovi aktivnosti, selitvah, stanovanjih in uporabi stanovanj.
Prehod na registrski popis bo prinesel tudi spremembo referenčnega datuma. V popisih od leta 1931 dalje so se na terenu vedno zbirali podatki po stanju na dan 31. marec. Še danes večina evropskih držav popise z anketiranjem izvaja v pomladanskih ali jesenskih mesecih. Le redke države, ki popis izvajajo registrsko, pa imajo za referenčni datum popisa določen prvi januar.
Prvi januar kot referenčni datum
Za prvi januar kot referenčni datum se je odločila tudi Slovenija. K izboru tega datuma navajajo praktični razlogi: administrativni viri so namreč praviloma vezani na koledarsko leto, podatki pa so tudi enostavnejše primerljivi z letnimi demografskimi raziskovanji. Statistični urad se na popis pripravlja že dolgo časa, povezovanje podatkov iz številnih administrativnih in statističnih virov pa se bo dejansko začelo konec marca 2011.
Prvi moderni popis je bil pri nas leta 157
Prvi moderni popis prebivalstva na Slovenskem so izvedli 31. oktobra 1857. V okviru tedanje Avstro-Ogrske je bilo kasneje še pet popisov. Med prvo in drugo svetovno vojno sta bila v Sloveniji samo dva popisa. Po drugi svetovni vojni se je v okviru nekdanje Jugoslavije zvrstilo šest popisov. Zadnji popis, izvedli so ga 31. marca 2002, pa je bil prvi v samostojni Sloveniji.
Slovenija je popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj dolžna izpeljati. K temu jo zavezujejo tako srednjeročni program statističnih raziskovanj kot letni program statističnih raziskovanj, pa tudi uredba Evropskega parlamenta in Sveta. STA