Po padcu medijskega zakona le nujne spremembe
Po zavrnitvi predloga zakona o medijih v prvi obravnavi v državnem zboru mora Slovenija z novim zakonom kar se da hitro v svoj pravni red prenesti evropsko direktivo o avdiovizulanih medijskih storitvah. Zaradi tega je vlada včeraj v DZ že poslala predlog novega zakona.
LJUBLJANA > Slovenija bi morala evropsko direktivo v svoj pravni red prenesti že do decembra 2009, vendar si je z zagotovili, da bo zahtevane novosti vpeljala skozi zakon o medijih, pridobila dodatni čas in sicer do 15. avgusta letos. A zakon o medijih zaradi rešitev, ki so se nanašale na koncentracijo lastništva v medijih, razbitje radijskih mrež in namere za ustanovitev parlamentarnega sveta za medije, v državnem zboru ni prestal niti prvega branja. Poleg spornih rešitev so tako padle tudi tiste, ki jih je zahtevala evropska direktiva.
Predlog zakona bolj podrobno določa zaščito otrok in mladoletnikov tako v televizijskih programih kot v avdiovizualnih storitvah.
Hitra rešitev
Predlog zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki ga je včeraj sprejela vlada in naj bi ga DZ obravnaval po nujnem postopku, se tako omejuje le na stvari, ki jih zahteva evropska direktiva. Slovenija mora namreč direktivo uveljaviti čim prej, saj ima Evropska komisija po 15. avgustu pravico, da Slovenijo zaradi nespoštovanja rokov toži pred sodiščem EU in jo za zamudo tudi denarno kaznuje. Predlog novega zakona tako širi regulacijo s klasične televizije tudi denimo na programe, do katerih je moč le na zahtevo. Predlog zakona “bolj podrobno določa zaščito otrok in mladoletnikov tako v televizijskih programih kot v avdiovizualnih storitvah, precej manj regulira področje oglaševanja, še nadalje pa krepi zahteve po spodbujanju evropske avdiovizualne produkcije,” je del vsebine zakona povzel generalni direktor direktorata za medije na ministrstvu za kulturo Vojko Stopar.
Oglasi na pol ure
Praktične rešitve za navedena področja so večinoma enake tistim, ki jih je zajemal že predlog zakona o medijih. Oglaševanje bi bilo omejeno na največ 12 minut na uro, prekinitve oddaj in filmov z oglasnimi bloki pa bi bile dovoljene v intervalih na 30 minut (zdaj 45 minut). Strožje omejitve pa bi veljale za javno RTV.
Otroci in mladostniki naj bi bili bolje zavarovani pred pornografskimi in nasilnimi vsebinami; televizija naj bi za mladino škodljive vsebine jasno označevala in jih predvajala šele v poznih večernih in nočnih urah, mladi pa naj bi imeli tudi težji dostop do zaklenjenih programov. Strožje omejitve bi bile tudi pri oglaševanju za otroke in mladostnike, med drugim bi bilo v času otroškega programa dovoljeno oglaševati le hrano, ki ne vpliva na razvoj zdravih prehranskih navad. JK