Pod vodo že polovica kostanjeviškega otoka
Po močnem nočnem deževju Krka še vedno narašča, najbolj ogroženi pa sta območji občin Šentjernej in Kostanjevica na Krki.
SLOVENIJA > Na območju Šentjerneja je Krka poplavila ceste in odrezala več vasi, na cestiščih je veliko gramoza, vodotoki z Gorjancev pa so v dolino prinesli veliko naplavin. V Kostanjevici na Krki je pod vodo že polovica mestnega otoka.
Poveljnik regijske Civilne zaščite (CZ) Dolenjske in Bele krajine Klemen Gorše je za STA povedal, da je narasla Krka na šentjernejskem območju odrezala vasi Zameško, Mršeča vas, Čisti breg in Hrvaški brod.
V Občini Škocjan težave povzroča tamkajšnja narasla Radulja, na območju Šmarjeških Toplic je voda zalila več mlinov in drugih obvodnih objektov. Na novomeškem območju je prizadet predvsem predel ob potoku Težka voda.
Težave imajo tudi s plazovi
V dolenjskih in belokranjskih občinah imajo težave tudi z večjimi in manjšimi plazovi. Na območju občine Mokronog-Trebelno je plaz močneje poškodoval stanovanjsko hišo, občina pa je za tamkajšnjo družino s petimi otroki poiskala nadomestno nastanitev. Vnovič se je premaknil plaz v Štravberku, kjer so že pred dnevi poskrbeli za tam bivajočo družino.
Povsod so na terenu ekipe CZ in gasilci, na prizadetih območjih pa se je že začela sanacija, je še povedal Gorše.
Po besedah poveljnika šentjernejske CZ Jožka Jakšeta vladajo v tamkajšnji občini izredne razmere, kljub temu pa se stanje počasi umirja. Rešujejo še vasi, ki jih zaliva Krka, in ki jih je navedel že Gorše, je dejal.
Jakše je še ocenil, da je sicer glede vode najhujše mimo. Čaka jih še dolgotrajna sanacija, škode pa še ne morejo oceniti, je še povedal.
Narašča tudi gladina Krke v občini Kostanjevica na Krki. Poveljnik tamkajšnje CZ Robert Zagorc je povedal, da višek poplavnega vala pričakujejo približno ob 16. uri, vendar pa gladina Krke naj ne bi dosegla poplav iz leta 2010.
Krka poplavila polovico otoka
Krka je poplavila že približno polovico kostanjeviškega otoka z mestnim jedrom, višina vode v prvih poplavljenih hišah pa dosega približno deset centimetrov. Na otoku so tudi preventivno izključili dobavo elektrike. Otoška cesta je neprevozna, je povedal Zagorc.
Ker je voda ob poplavi leta 2010 poplavila tudi proizvodne prostore tovarne kopalniškega pohištva Lipa oz. obrata metliške Kolpe na območju obrtno-industrijskega območja Kostanjevice na Krki, so v pripravljenosti tudi tam.
Predsednik Kolpine uprave Mirjan Kulovec je povedal, da je tovarna še na suhem. Ker se bojijo, da bi jih zalila podtalnica, pa so dvignili stroje. Iz tovarne so umaknili tudi izgotovljene izdelke in repromaterial, razplet stanja pa pričakujejo v prihodnjih urah. Krka sicer Kolpinega obrata ne ogroža, je še dejal.
V Pomurju največ težav na območju občine Dobrovnik
Nočno deževje je težave povzročilo tudi v Pomurju. Zaradi velikih količin dežja in razmočenih tal je v Pomurju zaprtih več cest, meteorna voda pa je zalila številne kleti, ulice in ceste. Na terenu so gasilci 70 gasilskih društev iz celega Pomurja. Največ težav je na območju občin Dobrovnik in Lendava ter od Puconcev proti Moravskim Toplicam.
Pod vodo so posamezni deli nekaterih vasi na tem območju. Kot je povedal poveljnik Civilne zaščite za Pomurje Martin Smodiš, je najhuje v občini Dobrovnik. Na terenu so gasilci iz 21 pomurskih gasilskih zvez, gasilcem pomagajo še pripadniki civilne zaščite, ki posredujejo s črpalkami, na razpolago pa so dali protipoplavne vreče, je pojasnil regijski gasilski poveljnik za Pomurje Dušan Utroša.
Težave so tudi na desnem bregu reke Mure. Visoka voda se je razlila v Noršincih, Križevcih in Babincih, gasilci iz Prlekije prav tako črpajo vodo iz zalitih kleti. Tudi ob tokrat grozijo plazovi v Cubru, Nunski in Rinčetovi Grabi.
Po poročanju Prometno-informacijskega centra za državne ceste so v Pomurju zaprte ceste Tešanovci-Moravske Toplice, Grad-Kuzma, Dolič-Kuzma, Kobilje-Dobrovnik, Počehova-Zg. Kungota, Zg. Ščavnica-Dražen Vrh, Kuzma-Cenkova (pri Sotli), lokalna cesta Murski Vrh-Hrastje-Mota, lokalna cesta Boračeva-Janžev Vrh. S Policijske uprave Murska Sobota so sporočili, da je zaradi poplavljenega cestišča od 13. ure zaprt mejni prehod Hotiza. Policisti pozivajo udeležence v prometu, naj upoštevajo prometno signalizacijo ter navodila gasilskih in drugih ekip, ki so na terenu.
Mura že poplavlja znotraj protipoplavnih nasipov, trenutni pretok Mure v Gornji Radgoni je 1000 kubičnih metrov na sekundo. Sredi dneva bo pretok Mure v Gornji Radgoni predvidoma dosegel pretok 1200 kubičnih metrov na sekundo. Pretoki manjših rek v Pomurju in Posotelju so se ustalili, so zapisali na agenciji za okolje.
Minulo noč je v večjem delu Slovenije padlo od 30 do 80 litrov dežja na kvadratni meter, manj padavin je bilo le na skrajnem zahodu države. Dež bo danes slabel, a do večera lahko ponekod v osrednji Sloveniji še pade od 10 do 25 mm padavin. Danes bo sprva oblačno in deževno. Padavine bodo postopno slabele ter sredi dneva v zahodnih krajih ponehale.
V občini Sevnica največ težav zaradi narasle Mirne in potoka Sevnična
V občini Sevnica je nočno deževje zalivalo hiše in ceste ter sprožilo več zemeljskih plazov. Težave so povzročali številni manjši hudourniki, narasla reka Mirna in potok Sevnična. Narasla voda je z nakopičenim vodnim plavjem podrla tri mostove. Na terenu je posredovalo 110 gasilcev z dvajset vozili iz deset prostovoljnih gasilskih društev.
Štab Civilne zaščite Občine Sevnica je sporočil, da so gasilci zgodaj zjutraj začeli z reševanjem prevoznosti cest, s črpanjem vode iz številnih kleti in postavljanjem protipoplavnih vreč.
Največ težav je bilo v dolinah reke Mirne in potoka Sevnična. Kljub številnim težavam je gasilcem, pripadnikom civilne zaščite, aktiviranim gradbincem in vzdrževalcem cest uspelo zagotoviti prevoznost večine cest, nekaj posameznih hiš pa še nima vzpostavljenega dostopa.
V dolini Sevnične so se zaradi visokega vodostaja, okrepljenega pretoka in večjih količin plavja podrli trije mostovi. Zalilo je več stanovanjskih objektov na področju Taborniške ulice in Planinske ceste v Sevnici.
Potok Sevnična se je sredi dneva umiril, kritična pa ostaja Mirna. V Mirnski dolini se je ob glavni cesti sprožilo več zemeljskih plazov, nekatere so že sanirali. Številni zemeljski plazovi so se sprožili na kmetijskih zemljiščih, predvsem na območjih krajevnih skupnosti Šentjanž, Tržišče in Boštanj, so še sporočili iz Sevnice.
STA
