Podaljšano poletje se bo nadaljevalo

PRIMORSKA > “Po dolgem in vročem poletju, ko smo malodane dihali na škrge, nas narava zdaj prav razvaja z indijanskim poletjem,” je ondan znanki na plaži razlagala gospa srednjih let, navdušena, da je konec septembra morje “še vedno dovolj toplo, da lahko mirno plavaš, ne da te zazebe”. 23 stopinj Celzija je za marsikoga resda “naravnost idealna temperatura” vode, večina pa bi bila vseeno bolj zadovoljna, če bi morje vseeno imelo kakšno stopinjo več ... A ne bodimo prezahtevni. Prvi oktobrski dan je danes, vreme pa kot konec poletja. In bo še nekaj dni tako. Kaj bi si lahko še želeli!

Ne indijansko, ampak podaljšano poletje

“To ni indijansko oziroma - kot ustrezneje pravimo pri nas - babje poletje, kot je pogosto slišati te dni,” nas je včeraj podučil dežurni vremenoslovec na Agenciji za okolje Brane Gregorčič, “saj o babjem poletju govorimo takrat, ko se lepi in sončni dnevi 'vrnejo' po izraziti ohladitvi. Te 'poštene' ohladitve pa v tej jeseni še ni bilo, obdobje suhega in sončnega vremena traja že dolgo, zato govorimo enostavno o podaljšanem navadnem poletju,” je pojasnil in napovedal, da bo tako vsaj še do prihodnje srede.

V četrtek sprememba

V četrtek se obeta sprememba: “Možni so scenariji za ohladitev in tudi za dež,” je pojasnil. A do takrat je še daleč. Lepemu sončnemu vremenu te dni botruje območje visokega zračnega pritiska nad našimi kraji. “Cikloni so nad Atlantikom in nad Rusijo, mi pa smo vmes, v območju, kjer je v višinah topel zrak in šibki vetrovi ... Do napovedane spremembe zato uživajte v podaljšanjem poletju,” svetuje Gregorčič.

100 let od obsežnih poplav

Tudi pred 100 leti je bil začetek meteorološke jeseni po Sloveniji v znamenju precej toplega in pogosto sončnega vremena. Do 25. septembra je kazalo, da se bo september uvrstil med vremensko prijetne jesenske mesece, nato pa ...

Kot lahko preberemo na Arsovi FB strani, se je takrat iznad Severnega morja proti Alpam že pomikala višinska dolina oziroma odcepljeno jedro hladnega zraka, kar je sprožilo nastanek genovskega ciklona. Veter v višinah se je nad nami s severozahodne obračal na zahodno smer. To je bil uvod v eno največjih vremenskih katastrof 20. stoletja.

Višinska dolina s središčem nad severno Nemčijo oziroma Severnim morjem je za nekaj časa skoraj obmirovala, kar je povzročilo upočasnitev napredovanja hladne fronte, tako da je nad Slovenijo dlje časa dotekal topel in vlažen zrak iznad Sredozemskega morja.

Ob poplavah septembra 1926 so opazovalci na številnih merilnih mestih po Sloveniji izmerili več kot 100 mm v enem dnevu, tudi v vzhodnem delu Slovenije (npr. 144 mm v Mozirju in 104 mm v Celju), na zahodu pa tudi okoli 200 mm (npr. Tomaj 214 mm in Škofja Loka 196 mm). Kljub predhodni podpovprečni namočenosti tal so dolgotrajni nalivi v zahodni in osrednji Sloveniji povzročili velikansko povodenj, o kateri so obširno poročali takratni časopisi.