Podelili so Zoisove in Puhove nagrade ter priznanja: med dobitniki tudi šopek Primorcev

LJUBLJANA > Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je v slavnostnem nagovoru na nedeljski prireditvi v Cankarjevem domu ob podelitvi Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj poudaril, da je znanost eden od temeljev prihodnosti Slovenije, saj ne prispeva le k akademskemu napredku, temveč tudi k razvoju gospodarstva, izboljševanju kakovosti življenja in iskanju odgovorov na ključne izzive sodobnega časa. Opozoril je, da vrhunski znanstveni dosežki ne nastajajo čez noč, temveč zahtevajo spodbudno raziskovalno okolje, sodelovanje in stabilne pogoje za delo. Ob čestitkah letošnjim nagrajencem je poudaril, da njihov prispevek presega raziskovalne dosežke, objave in citate, saj s svojim delom prispevajo k razvoju Slovenije, krepijo njen mednarodni ugled in navdihujejo mlade generacije. Dodal je, da je za nadaljnji razvoj znanosti ključen prenos znanja v prakso, obenem pa ohranjanje močne podpore temeljnim raziskavam, iz katerih pogosto izvirajo največji znanstveni preboji.

Slovenskim raziskavam omogočila svetovno prepoznavnost

Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta prejela komunikolog prof. dr. Slavko Splichal in kemičarka prof. dr. Milena Horvat, Puhovo nagrado za življenjsko delo pa strokovnjak na področju elektroenergetskih sistemov prof. dr. Ferdinand Gubina. Priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju astronomije in odpiranje priložnosti novim generacijam pa je šlo na Primorsko. Prejela ga je astrofizičarka prof. dr. Andreja Gomboc, redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici.

dr. Andreja Gomboc

Foto: Borut Živulović/bobo

"Kot pobudnica vključitve Slovenije v Mednarodno astronomsko zvezo in Evropsko astronomsko društvo je slovenskim raziskavam omogočila globalno prepoznavnost," so utemeljili njeno nagrado in dodali, da prek svojih raziskovalnih povezav odpira vrata do najpomembnejših mednarodnih sodelovanj, podatkov in priložnosti. Andreja Gomboc sodeluje pri največjih svetovnih astronomskih projektih, slovensko znanje pa povezuje z najnaprednejšimi raziskavami, spodbuja kroženje znanja med Slovenijo in svetom ter mladim generacijam omogoča dostop do vrhunskega raziskovalnega okolja. Sodeluje pri največjih svetovnih astronomskih projektih, na primer pri pregledu neba LSST na Observatoriju Vera Rubin in misiji Gaia. Z vodstvenim delovanjem v mednarodnih združenjih, pedagoškim delom in dolgoletno promocijo astronomije krepi razvoj ter prepoznavnost slovenske astronomije doma in v svetu.

Zoisove nagrade in priznanje za štiri raziskovalce ZRS

Podelili so tudi Zoisove nagrade za vrhunske dosežke in Zoisova priznanja, nekaj jih je romalo tudi na Primorsko. Med dobitnicami te nagrade je dr. Ingrid Milošev, raziskovalka Instituta Jožef Stefan in Ortopedske bolnišnice Valdoltra. Prislužila si jo je za vrhunske dosežke na področju študija mehanizmov korozije in zaščite materialov pred korozijo. Njeno delo povezuje znanost o materialih s klinično ortopedijo ter prispeva k razumevanju procesov, ki vplivajo na varnost in življenjsko dobo umetnih sklepov.

Med prejemniki Zoisovih nagard in priznanj so kar štirje raziskovalci Znanstveno-raziskovalnega središča Koper (ZRS Koper). Prof. dr. Borut Klabjan, znanstveni svetnik, z Inštituta za zgodovinske študije ZRS Koper, je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke pri zgodovinskem raziskovanju meja in spomina v sodobni Evropi. Njegovo raziskovalno delo prinaša nova spoznanja o vplivu meja, političnih prelomnic in kolektivnega spomina na odnose med evropskimi skupnostmi. Pomembno je prispeval k raziskovanju zgodovine srednje Evrope in severnega Jadrana, posebej obmejnih območij, ki jih zaznamujeta kulturna raznolikost in prepletanje zgodovinskih izkušenj. Med posebej odmevnimi dosežki so njegove raziskave zgodovine severnojadranskega prostora, fašizma in antifašizma ter soavtorstvo monografije o Narodnem domu v Trstu, s katerimi pomembno prispeva k razumevanju večplastne zgodovine tega območja.

Dr. Mateja Sedmak, znanstvena svetnica, dr. Barbara Gornik, višja znanstvena sodelavka, in dr. Zorana Medarić, znanstvena sodelavka, z Inštituta za družboslovne študije ZRS Koper, pa so prejele Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju razvoja in utemeljitve otrokosrediščnega pristopa k integraciji priseljenih otrok. Raziskovalke so razvile in znanstveno utemeljile pristop, ki pri vključevanju priseljenih otrok v novo družbeno okolje v ospredje postavlja njihove lastne izkušnje, potrebe in poglede. Izhajale so iz ugotovitve, da integracijske procese pogosto oblikujejo predvsem odrasli, medtem ko so otroci, na katere se ti procesi neposredno nanašajo, premalokrat slišani. Njihov prispevek predstavlja pomemben metodološki in analitični premik v raziskovanju migracij in integracije. Mateja Sedmak je priznana sociologinja in predstojnica Inštituta za družboslovne študije pri ZRS Koper, pa tudi redna kolumnistka v prilogi 7. val Primorskih novic,

Med prejemniki Zoisovega priznanja je tudi prof. dr. Ademir Hujdurović, dekan Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije v okviru Univerze na Primorskem. Prislužil si jih je z dosežki na področju algebraične in strukturne teorije grafov. Ko uporabljamo internet, navigacijo, mobilni telefon ali družbena omrežja, smo del zapletenih sistemov povezav, ki jih je mogoče opisati z matematiko. Hujdorović raziskuje prav njihovo strukturo. Razkriva predvsem skrite vzorce in simetrije, zato da bolje razumemo delovanje zelo zapletenih sistemov ter predvidimo njihove lastnosti.

Med prejemniki teh priznanj so še Denis Golež, Hana Uršič Nemevšek, Kristina Sepčić in Irena Mlinarič Raščan, medtem ko sta Zoisovo nagrado dobila še Sašo Džeroski in Nataša Poklar Ulrih. Puhovo priznanje pa je šlo v roke Aleksandri Lobnik.

​Nujno kritično razmišljanje in soočenje mnenj

V imenu nagrajencev se je za prejete nagrade in priznanja zahvalil Zoisov nagrajenec Slavko Splichal. Poudaril je, da znanstveni dosežki niso zgolj rezultat dela posameznikov, temveč temeljijo na sodelovanju, kritičnem razmišljanju in izmenjavi mnenj. Ob tem je opozoril na vse izrazitejše avtoritarne oblike javnosti, ki se kažejo v manipulaciji, nadzoru in omejevanju različnih pogledov. Po njegovem mnenju lahko zanesljivo mnenje oblikujemo le v soočenju z mnenji drugih, zato je odprta razprava ključnega pomena tako za znanost kot za demokratično družbo.