Podjetja lahko doleti mrk
Težava niso plače, tudi te, a predvsem se energetiki borijo proti samovoljnim posegom politike v energetski sektor, v katerem so še stvari, ki se jih da s privatizacijo pospraviti v zasebne žepe. Zdi se, da komu na ministrstvu za gospodarstvo diši prav to. Tako potrebo po stavki, napovedani za torek, utemeljujejo energetiki. Gospodinjstva naj stavke ne bi občutila, podjetja pa lahko potegnejo kratko. V Pivki in Lesonitu so izračunali, da bi že enodnevna prekinitev elektrike pomenila izjemno hud udarec.
LJUBLJANA> Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je bila s svojim videnjem predvčerajšnjega sestanka z energetiki preveč optimistična. Nesoglasij z njimi še zdaleč ni rešila, pravijo v sindikatu delavcev dejavnosti energetike.
Stavka proti privatizaciji
Stavko, napovedano za torek, tako lahko reši le predsednik vlade na ponedeljkovem sestanku s predstavniki sindikata. Od Boruta Pahorja bodo zahtevali dogovor o nadaljevanju socialnega dialoga in ustavitev vseh dejavnosti na področju reorganizacije energetskega sektorja. Če jim bo ugodil, bodo stavko zamrznili.
V nasprotnem primeru stavka bo. “Stavkamo zase, pa tudi za uporabnike, da se ne bo povišala cena električne energije, zaradi takšnih anomalij, ki jih pripravljajo, in da ne bo prišlo do privatizacije v energetskem sektorju,” razloge za takšen ukrep utemeljuje predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Franc Dolar. Privatizacija diši marsikomu; energetski sektor prinaša dobičke, ki bi se, če bi se deli energetskega sistema privatizirali, namesto v vzdrževanje javnega omrežja pretakali v zasebne žepe, svari podpredsednik sindikata Valter Vodopivec.
Škoda za gospodarstvo
Gospodinjstva naj stavke po vsej verjetnosti ne bi občutila, lahko pa pride do motenj v oskrbi v gospodarstvu. A možen je takšen pretok elektrike oziroma uvoz, da tudi v gospodarstvu ne bi smelo prihajati do hujših odmikov, pravijo v sindikatu. Pripravili so program stavke do 15. oktobra, po tem datumu pa utegnejo energetiki stavko in posledično oskrbo z elektriko še zaostriti. Vse bo odvisno od tega, kako se bodo do takrat razvijali pogovori z vlado.
Pivka: že prvi dan 100.000 evrov škode
Če bi prišlo do prekinitev dobav elektrike oziroma izklopov v podjetjih, bi bila škoda izjemno velika. Za Pivko perutninarstvo bi to pomenilo, da tisti dan ne bi mogli klati piščancev, prav tako ne bi mogli predelovati in pakirati svežega mesa. “To bi za nas pomenilo za približno 100.000 evrov škode na dan,” so izračunali v Pivki, ki jo vodi Janez Rebec. Če bi enodnevno prekinitev elektrike vnaprej napovedali, bi v podjetju skušali klanje živali prestaviti na dan poprej. Če bi bili brez elektrike več dni, pa bi bili v Pivki ob pol milijona evrov dohodka na teden. Lahko bi izgubili kupce, daljša prekinitev klanja bi povzročila “prenaselitev” nekaterih hlevov, to pa bi prineslo vrsto pogubnih posledic. Prekinitev elektrike bi ogrozila tudi zaloge zmrznjenega mesa; te so, skupaj z dnevno količino svežega mesa in izdelkov, vredne vsaj 750.000 evrov.
Lesonit: 200.000 evrov škode na dan
Tudi v Lesonitu, kjer proizvodnja poteka v več izmenah, si težko predstavljajo posledice prekinitve oskrbe z elektriko. “Nedvomno bi utrpeli veliko škodo, saj bi obstala celotna proizvodnja. Poglejte, če pri nas zmanjka elektrika le za sekundo, proizvodnja obstane za vsaj dve uri. Dan brez elektrike bi pomenil vsaj 200.000 evrov škode,” niza številke člana uprave Lesonita Egon Bratož, ki upa, da se tak scenarij ne bo uresničil.
JANA KREBELJ, SONJA RIBOLICA
