Podražitve vrtcev: pristojna ministrstva za težave občin ne kažejo posluha

SLOVENIJA > Slovenske občine so že ali pa bodo v kratkem podražile predšolsko vzgojo. Mnoge napovedujejo, da bodo del bremena prenesle na starše malčkov.

Razpravo o tem, da bi morala občinam, predvsem pa staršem predšolskih otrok, ki v povprečju plačujejo 32 odstotkov cene programa, pomagati država, je na odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino spravila poslanska skupina NSi. Starši se srečujejo z večjimi stroški na vseh področjih življenja, gospodinjstvom se draži hrana in drugi izdatki, mnoge večgeneracijske družine imajo visoke izdatke za pomoč ostarelim članom, zato podražitev vrtca za marsikoga ne bo zanemarljiv strošek, je predlog utemeljevala poslanka NSi Iva Dimic.

Darjo Felda

minister za vzgojo in izobraževanje

“Zakaj takšen dvig, ki ga napovedujejo občine, nam ni prav jasno.”

Poleg opozicijskih NSi in SDS so nujo po pomoči v aktualnih razmerah zaznali tudi v SD. V začetku februarja so kot koalicijska partnerica na vlado dali pobudo, naj preuči možnost za uvedbo brezplačnega vrtca za vse otroke, financiranje predšolske vzgoje prenese z lokalne na državno raven, do uveljavitve teh sprememb pa uveljavi začasno rešitev, ki bo preprečila napovedane dvige cen vrtcev. Jani Prednik (SD) se je za te rešitve, ki so deloma zajete tudi v koalicijski pogodbi, zavzel tudi danes.

“Ni izjemnih razmer”

Na ministrstvih, ki delijo denar občinam in skrbijo za predšolsko vzgojo, pa razloga za to, da občine dražijo predšolsko vzgojo, ne vidijo. Povprečnina za leti 2023 in 2024 je določena pri 700 evrih, kar je po izračunih ministrstva za finance nad ocenjenimi izdatki občin za izvajanje nalog, prenesenih z državne ravni. Poleg tega se bodo v začetku marca povišali socialni transferji.

Na ministrstvu za javno upravo menijo, da občine cene vrtcev dvigujejo bolj, kot se bodo povečali plačni izdatki. “Ni izjemnih razmer,” je zatrdil državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič. “Ni čas za interventne ukrepe, kot se iz takih ali drugačnih razlogov skuša prikazati.”

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je izpostavil, da je obiskovanje vrtca za okoli 30 odstotkov otrok že zdaj brezplačno, saj stroške zanje plačuje država. Gre za drugega otroka, ko sta v vrtcu hkrati dva, oziroma tretjega in vsakega nadaljnjega iz iste družine. “Zakaj takšen dvig, ki ga napovedujejo občine, nam ni prav jasno,” je dejal Felda, ki sklepa, da občine cene popravljajo navzgor tudi zaradi drugih razlogov. Po podatkih ministrstva ima namreč 25 vrtcev že novo ceno, 101 vrtec v državi je cene programov nazadnje določil lani, 46 jih ima ceno iz leta 2021, 13 iz leta 2020, 14 še iz leta 2019, nekaj posamičnih pa še starejšo ceno.

Občinska združenja pojasnjujejo, da se občine zdaj za podražitve odločajo tudi zaradi dražjih energentov in hrane in ne le zaradi višji stroškov dela. Vladimir Prebilič, ki predseduje Skupnosti občin Slovenije, je povedal, da stroški dela predstavljajo od 70 do 80 odstotkov vseh izdatkov vrtcev, v zadnjih dveh letih pa se je zelo povečal tudi obseg ostalih dveh izdatkov, pomembnih za izračun cene programa. Izdatki za hrano so se povečali za 29 odstotkov, za energijo pa za 19 odstotkov.

V Levici in Svobodi zadržani

Prebilič bi si želel, da bi država in občine skušale najti neko srednjo pot: “Zelo si želimo, da bi, ko se odloča o takih stvareh, sodelovali v pogovorih.” Opozorila županov in njihove trditve, da jim novi plačni dogovori za leto 2023 izdatke za vrtce nepredvideno povečujejo tudi za več kot milijon evrov, pa so bila pri predstavnikih Levice in Svobode v odboru sprejeta z zadržanostjo. Prenašanje stroškov na državo, ne da bi natančno vedeli, kateri so vzroki zanje, je populizem, je menila poslanka Svobode Lucija Tacer. Koalicija je v koalicijsko pogodbo sicer zapisala brezplačne vrtce za vse, vendar ne kot obljubo, ampak kot preučitev možnosti za to.