Pogrevanje arbitražne juhe
Nekdanja agentka Simona Drenik in nekdanji arbiter Jernej Sekolec sta danes članom Komisije za nadzor varnostih in obveščevalnih služb (Knovs) pojasnjevala svoja ravnanja, ki so sprožila prisluškovalno afero in odstop Hrvaške od arbitraže za določitev meje. Namen preiskave je ugotoviti, kaj je šlo narobe, da so pogovor ujeli tuji agenti, in preprečiti, da bi se to še kdaj ponovilo, poudarja predsednik Knovsa Matej Tonin.
LJUBLJANA > Trditve, da je postopek, ki ga je začela komisija, spodkopavanje Karla Erjavca, je Matej Tonin zavrnil kot preusmerjanje pozornosti.
Drenikova drugače kot vodstvo Sove
Ker so zaslišanja tajna, je Tonin za javnost povzel le ugotovitve, ki da so v javnem interesu. “Jasno je, da je šla Hrvaška v arbitražni postopek neiskreno in ves čas iskala načine, kako se iz njega umakniti,” je izpostavil prvo med njimi. Člani komisije naj bi namreč danes dobili več primerov in potrditev, na kakšne načine je želela hrvaška stran postopek kompromitirati. Knovs na podlagi do zdaj slišanega tudi še ne more izključiti možnosti, da je hrvaška tajna agencija pridobila na svojo stran koga od ljudi, ki so bili na slovenski strani blizu vseh informacij. Ena od ugotovitev je tudi, da se je včerajšnja izpoved Simone Drenik razlikovala od pričanj dveh nekdanjih direktorjev Sove, Andreja Rupnika in Zorana Klemenčiča, ki sta komisiji že pojasnjevala, s kakšnimi varnostnimi navodili sta opremila zaposlene na zunanjem ministrstvu.
Drenikova je na pogovor h komisiji prišla v spremstvu odvetnika, zaslišanje pa je zapustila s pojasnilom novinarjem, da je odgovorila na vsa vprašanja, ki so v pristojnosti komisije. Izrazila je tudi upanje, da se bodo “po seji vse razprave o že razsojenih dokončnih zadevah prenehale v dobrobit Republike Slovenije”. Jernej Sekolec se je po zaslišanju izognil kameram, Tonin pa je nato povedal, da je Sekolec pred člani komisije “obžaloval storjeno napako”.
Za škodo ni še nihče odgovarjal
Arbitraža za določitev meje s Hrvaško je od leta 2009 Slovenijo stala 6,7 milijona evrov, mejni spor še vedno ni rešen, za to, kar se je zgodilo, pa ni še nihče odgovarjal, je potrebo po razčiščevanju zgodbe štiri leta po izbruhu prisluškovalne afere utemeljeval Tonin. Komisija se je lotila preiskave, da bi dognala, kaj je šlo narobe, in preprečil podobne prisluškovalne vdore v prihodnosti.
Osebe, ki niso več zaposlene v javni upravi, se vabilu na zaslišanje niso dolžne odzvati, a so se in bodo prišle, saj želijo povedati svojo plat zgodbe, je Tonin zavrnil trditve o preseganju pristojnosti komisije. Pogovori so zaupni, pa tudi zaključke bo mogoče narediti šele na podlagi vseh zaslišanj. Pred Knovs se bodo v začetku junija zvrstili še preostali direktorji, ki so bili na čelu Sove po podpisu arbitražnega sporazuma leta 2009 (Sebastjan Selan, Damir Črnčec in Stane Štemberger). Konec junija bosta prišla še nekdanja zunanja ministra Samuel Žbogar in Karl Erjavec. Kaže se tudi potreba, da bi seznam vabljenih razširili še z nekaterimi imeni. Predvidoma julija bo komisija pripravila poročilo in ga predala poslancem, ti pa bodo odločili o nadaljnjih ukrepih.
Knovs nad Erjavca?
Erjavec, ki se bo kot obrambni minister v kratkem branil pred očitki iz interpelacije, je nedavno za Delo poudaril, da je zgodbo večkrat pojasnjeval še v prejšnjem sklicu parlamenta, ter namignil, da “pogrevanje te zadeve koristi le Hrvaški” in da je “veleizdajalec tisti, ki zadevo pogreva v notranjepolitične namene”.
V odgovor na trditve, da je cilj preiskave, ki se je je lotila Knovs, rušenje Karla Erjavca, pa je Tonin danes na dan povlekel besede, ki jih je Erjavec izrekel 11. aprila. Takrat je Erjavec dejal, da nima nič proti zaslišanju Drenikove in Sekolca, vabilo pa je pričakoval tudi sam.