Pokojninska reforma: z odlašanjem s slabega na slabše

LJUBLJANA> Po osnutku novega pokojninskega zakona, ki sta ga včeraj predstavila premier Borut Pahor in minister za delo Ivan Svetlik, bi bilo treba za starostno pokojnino izpolniti 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe ne glede na spol. Pod blažjimi pogoji bi se ob izpolnjevanju nekaterih pogojev lahko upokojili tisti, ki so z delom začeli zgodaj, moški pri 60 letih (z 43 leti pokojninske dobe brez dokupljenih let), ženske pa pri 58 (z 41 leti pokojninske dobe brez dokupa let). Nove pogoje bi uveljavljali postopno.

Najugodnejših 34 zaporednih let

Sistem na pobudo sindikatov ohranja tudi časovni bonus za otroke, predvideno je tudi podaljševanje obdobja za izračun predčasne in starostne pokojnine. To se bo vsako leto podaljšalo za eno leto vse do leta 2036, ko se bo za izračun pokojnine upoštevalo 34 najugodnejših zaporednih let zavarovanja.

Tako za starostno kot predčasno upokojitev je sicer predvideno prehodno obdobje uvajanja sprememb. Pri starostnih pokojninah do leta 2024, pri predčasnih pa do leta 2016, kar pomeni, da se delovna doba ne bo podaljšala naenkrat.

Sistem predvideva tudi bonuse za tiste, ki bi se odločili, da bodo ostali v službi, čeprav že izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Zanje bodo ob upokojitvi, tudi po uvedbi novega pokojninskega sistema, veljali stari pogoji upokojevanja.

Še prostor za kompromis?

Po besedah premierja Pahorja je pokojninska reforma nujna; vse manj zaposlenih dela za vse več upokojencev, s čimer sistem postaja vse bolj nepravičen in negotov. Premier se zaveda, da so spremembe nehvaležne, vendar bi po njegovem vsako odlašanje pomenilo slabšo izbiro: “Vlada si tega ne more privoščiti, če ne želi prizadeti interesov ljudi.”

Pahor je še povedal, da gre za končni osnutek zakona in da si vlada ne dela iluzij o kompromisu, če možnosti zanj ne bo. Osnutek bo postal predlog zakona, če bodo sindikati ali delodajalci pripravili takšne pripombe, za katere bo vlada presodila, da ne morejo voditi h kompromisu. “Če bodo predlogi takšne narave, da bi kazalo, da bi bilo lahko nadaljevanje socialnega dialoga koristno, pa utegne vlada vse znova sklicati na sestanek in oblikovati kompromis,” je menil Pahor.

NR