Pokojninska reforma gre na referendum

LJUBLJANA> Sodišče meni, da državni zbor pri tem, ko opozarja na nujno odpravo neustavnosti v veljavnem zakonu, ne navaja zadostnega razloga, ki bi utemeljeval poseg v pravico do referendumskega odločanja. Neustavni del veljavnega zakona bi bilo po oceni sodišča možno odpraviti z novelo brez spremembe drugih temeljih elementov pokojninskega sistema.

Kršitev ne obstaja

Pravico volilk in volilcev, da o zakonu odločijo na referendumu, je mogoče omejiti le, če je to nujno za zavarovanje druge ustavne vrednote, katere kršitev že obstaja in jo je zato z novo zakonsko ureditvijo treba odpraviti, opozarja sodišče.

V pravico do referenduma bi ustavno sodišče v obravnavanem primeru torej lahko poseglo le, če bi bila veljavna zakonska ureditev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja očitno protiustavna že v času odločanja ustavnega sodišča ter bi bila njena nadomestitev z novim pokojninskim zakonom nujna za odpravo tega protiustavnega stanja.

Državnemu zboru ni uspelo dokazati protiustavnosti

V danem primeru pa državnemu zboru ni uspelo izkazati, da veljavna zakonska ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja že danes očitno posega v pravico do socialne varnosti iz 50. člena ustave in da je zato uveljavitev njenih sprememb z novim zakonom nujna iz ustavnopravnih razlogov.

Državni zbor in vlada po navedbah sodišča lahko utemeljita, da so spremembe pokojninskega sistema v prihodnosti potrebne ali celo nujne iz makroekonomskih, javnofinančnih ali demografskih razlogov, saj je to v njuni pristojnosti in odgovornosti.

Razlogi državnega zbora niso ustavnopravno merljivi

Ustavnopravno pa ti razlogi niso merljivi in jih prav zato ustavno sodišče pri svoji presoji ne more upoštevati in tudi ne sme ocenjevati njihove utemeljenosti. Ustavno sodišče zato navaja, da ne more ugotoviti, da je veljavni pokojninski zakon že danes protiustaven samo zato, ker ga v prihodnosti zaradi zunajustavnih razlogov morda ne bo več mogoče izvajati.

Zgolj zaradi vprašanj primernosti, koristnosti ali potrebnosti nove zakonske ureditve z novim pokojninskim zakonom prepoved referenduma ne pride v poštev, opozarjajo ustavni sodniki.

“Prav o teh vprašanjih se bo lahko odločalo na referendumu, tako da bodo za sprejemanje potrebnih ukrepov nosili odgovornost poleg državnega zbora in vlade tudi predlagatelj referenduma ter volilke in volilci, ki bodo o tem dokončno odločili,” je v sporočilu za javnost navedel predsednik sodišča Ernest Petrič.

Sindikati pozdravljajo odločitev

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pozdravljajo odločitev ustavnega sodišča, da dovoli razpis referenduma o pokojninski reformi. Kot so zapisali, je sodišče s tem onemogočilo poskus vlade Boruta Pahorja, da bi s prepovedjo referenduma izločila ljudi iz sprejemanja odločitev, ki pomembno vplivajo na njihov materialni in socialni položaj.

4,5 milijona evrov škode zaradi ločenih referendumov

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarjajo, da je vladna koalicija s tem naredila 4,5 milijona evrov škode v državnem proračunu, saj je s postopkom pred ustavnim sodiščem prispevala k temu, da bosta referenduma o pokojninski reformi in o malem delu potekala ločeno.

“Na ta način je Pahorjeva vlada račun za svoj strah pred ljudmi poslala ljudem, ki bodo z davki plačali njen poskus zaobiti ustavno določbo, po kateri ima v Sloveniji oblast ljudstvo,” so v sporočilu za javnost še zapisali v ZSSS.

STA