Informacijski pooblaščenec ne bo uvedel inšpekcijskega postopka zaradi javne objave plač

LJUBLJANA > Ministrstvo za notranje zadeve je ob ponedeljkovem začetku stavke Policijskega sindikata Slovenije, ki zahteva odpravo kršitev stavkovnega sporazuma iz leta 2018, zaradi katere bodo policijski uslužbenci marca prejeli nižje plače, namreč objavilo poimenski seznam javnih uslužbencev ministrstva, policije in inšpektorata za notranje zadeve z navedbo podatkov o bruto plačah, delovnih mestih in organizacijskih enotah.

Na policiji so ocenili, da javna objava poimenskega seznama uslužbencev policije s plačo in delovnim mestom lahko vpliva na notranjo varnost v policiji. Zato so ministrstvu za notranje zadeve predlagali, da seznamov v tovrstni obliki ne objavlja in s tem ne povzroča dodatnih okoliščin, ki bi lahko posledično povzročili škodo delovanju policije.

Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Rok Cvetko je posvaril, da bi bila lahko z objavo plač ogrožena osebna varnost določenih policistov in kriminalistov, pa tudi varnostni sistem. Ocenjuje, da zaradi objave imen preiskovalci ne bodo imeli več takega dostopa do informacij kot do zdaj.

Informacijski pooblaščenec ne bo uvedel inšpekcijskega postopka zaradi javne objave plač

Sindikat policistov Slovenije se je medtem glede vprašanja objave obrnil na informacijskega pooblaščenca. Na tej podlagi in na podlagi mnenja svojih odvetnikov se bodo tudi opredelili, so povedali.

Informacijski pooblaščenec ne bo uvedel inšpekcijskega postopka zaradi javne objave plač zaposlenih na ministrstvu za notranje zadeve, policije in inšpektorata. Iz objave namreč ni razvidnih kršitev varstva osebnih podatkov, v morebitne druge zakonske izjeme glede prostega dostopa pa se informacijski pooblaščenec ne sme spuščati, so zapisali. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja v 6. členu določa izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, med katere sodijo tudi osebni podatki, a je ob tem treba upoštevati tudi 3. odstavek tega člena, po katerem se ne glede na to "dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca". Zakon o sistemu plač v javnem sektorju pa v 1. odstavku 38. člena določa, da so plače v javnem sektorju javne, javnosti pa so dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Peti odstavek določa, da prej omenjena določba ne velja za podatke o plačah javnih uslužbencev v obveščevalnih in varnostnih službah, 6. odstavek pa, da so dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. "Informacijski pooblaščenec je kot pritožbeni organ glede dostopa do informacij javnega značaja v dosedanji praksi že večkrat odločal o dostopu do podatkov o plačah javnih uslužbencev, pri čemer je zavzel stališče, da je podatek o imenu in priimku, skupaj s podatkom o bruto plači, prosto dostopna informacija javnega značaja," so zapisali. Prav tako je informacijski pooblaščenec "v svoji dolgoletni praksi že večkrat odločil tudi, da sodijo delavci ministrstva za notranje zadeve in policije med javne uslužbence, enako tudi kot delavci inšpektorata za notranje zadeve".

Odvetnica in nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar razume razburjenje ob javni objavi plač za uslužbence policije, ker zgleda kot ministrovo orodje za boj proti sindikatu. A meni da, objava plač ni a priori protizakonita. Po njenih besedah 38. člen zakona o sistemu plač v javnem sektorju namreč tako objavo dovoljuje in napotuje na zakon o dostopu do informacij javnega značaja, ki določa izjeme. Za obveščevalno-varnostne službe je taka izjema tajnost podatkov, tudi za imena in priimke zaposlenih ter njihove plače, je pojasnila na twitterju. Zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb med varnostne službe po njenih besedah uvršča tudi policijo. "Zmeda pri nomenklaturi v naši zakonodaji žal obstaja," je dodala. "Zakonitost pa seveda ne pomeni tudi modrosti," je nadaljevala. "Razkritje imen pripadnikov specialne enote, na primer, je najmanj nerazumna. Predstavitev bruto izplačil s prištetimi dodatki in poračuni je lahko manipulativna," je poudarila.

V petek bo o objavi na nujni seji razpravljal tudi Knovs

O objavi podatkov zaposlenih v policiji bo v petek na nujni seji razpravljal tudi Knovs. Policija je varnostna služba, minister pa je razkril podatke, ki so varovani, je na twitterju zapisal predsednik Knovsa Matjaž Nemec (SD). Minister Aleš Hojs pa po njegovi oceni predstavlja največjo grožnjo nacionalni varnosti v zgodovini.

"Tuje obveščevalne službe in kriminalci imajo dostop do podatkov nacionalnega pomena," je navedel. Minister Hojs glede na to po njegovih besedah predstavlja največjo grožnjo nacionalne varnosti v zgodovini slovenske policije in ga je treba "nemudoma odstraniti s te funkcije", je prepričan Nemec.

Na odgovor Hojsa, ki je spomnil, da informacijski pooblaščenec v objavi ne vidi kršitev varstva osebnih podatkov, pa je Nemec odgovoril, da je "ključ v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju - 38. člen, peti odstavek" ter pravilniku o zaščiti podatkov policije. "Z vašo objavo ogrožate varnost policistov in varnost države," je navedel Nemec.