Politiki glede terminalov ne pojejo enoglasno

KOPER, TRST> Slovenski parlament je sprejel resolucijo, ki ne dovoljuje uplinjevalnikov v Jadranu, in tudi v nacionalnem energetskem programu plinskega terminala ni. Kljub temu pobude za gradnjo terminala v Kopru niso potihnile. Kaj menijo o plinskih načrtih, smo povprašali kandidate na volitvah; nenazadnje bodo vsaj nekateri krojili slovensko energetsko politiko.

Predsednik SD in odhajajoči premier Borut Pahor pušča plinskemu terminalu v Kopru odprta vrata. Če padeta projekta drugega bloka jedrske in šestega bloka termoelektrarne, bo Slovenija v desetih do 15 letih energetsko odvisna država, meni Pahor: “V tem smislu ne bi dal jasnega odgovora, ali je treba to odločitev sprejeti takoj. Če pa bi me vprašali, ali bi jo dal v predlog novega energetskega programa, bi jo dal zato, da se o tem pogovarjamo.”

“Mislim, da smo tu blizu dogovora in da bo naslednja vlada pogovore uspešno končala,” pa Pahor pravi o plinskih terminalih v Žavljah in Tržaškem zalivu. O podrobnostih ne govori, po že znanih neuradnih navedbah pa naj bi se bila vlada pogovarjala o možnosti, da bi se v zameno za terminal v Žavljah Italija odrekla vmešavanju v načrte Luke Koper in morskemu terminalu. Ključen za energetsko prihodnost Slovenije, še meni Pahor, je dogovor o plinovodu Južni tok.

Ljudje pred interesi kapitala

V SDS poudarjajo, da je treba dosledno slediti okoljevarstvenim zahtevam. “Zaščita ljudi in okolja mora biti pred interesi kapitala,” odgovarjajo na vprašanje o stališču do umeščanja plinskega terminala v Koper. Treba je iskati takšne rešitve, ki ohranjajo kakovostno življenjsko okolje in hkrati zagotavljajo energetsko preskrbljenost države. Glede terminalov v Tržaškem zalivu in v Žavljah je njihovo stališče odklonilno: “Obžalujemo enostranske poteze italijanske države in dejstvo, da Pahorjeva vlada ni uspela dovolj jasno artikulirati in uveljaviti slovenskih interesov.”

V državljanski listi Gregorja Viranta so v svoj program zapisali, da se zavzemajo za zaščito severnega Jadrana. To lahko razumemo kot njihovo nasprotovanje postavitvi plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, pritrjuje Gregor Virant, ki pa v odgovoru na vprašanje, kaj meni o postavitvi terminala v Kopru, vendarle ni odločno proti. “Vse to je stvar bilateralnih dogovorov med sosednjimi državami,” pravi o možnostih, da bi družba TGE postavila takšen terminal. Za potešitev energetskih potreb Slovenije je treba razmišljati o vseh razpoložljivih zmogljivostih, meni, torej tudi o plinskih terminalih.

Odločen ne terminalom

Dosledni pri nasprotovanju plinskim terminalom v Kopru in na Tržaškem so v Zaresu. “Naša ministrica Darja Radić je zato izključila plinski terminal iz nacionalnega energetskega programa,” je spomnil Franco Juri, ki kandidira v Kopru (mesto) in Izoli. “V DZ pa smo sooblikovali deklaracijo o strategiji za Jadran, ki ne dopušča umestitve plinskih terminalov v našem notranjem morju. Vodilni TGE so nas obtožili blokade, zdaj pa očitno močno lobirajo pri drugih strankah. Nasprotovanje utemeljujemo s strokovnimi ugotovitvami o varnostnem in okoljskem tveganju izbranih lokacij. V Kopru bi plinski tankerji pristajali 1000 metrov od mestne plaže. To je nesprejemljivo! Prav tako je nesprejemljiva lokacija ob meji za oba italijanska terminala,” je ogorčen Juri.

Predsednik stranke Pozitivna Slovenija Zoran Janković je kratek in jedrnat: “Sem proti. Plinskih terminalov ne potrebujemo nikjer v Tržaškem zalivu.”

Tudi v stranki Desus ideji o gradnji uplinjevalnikov v Tržaškem zalivu niso naklonjeni. “Okolje na tem delu Jadrana je že degradirano in čezmejni vplivi na okolje so dokazani, zato nikakor ne smemo podleči italijanski aroganci in sprenevedanju, da jim je mar za zdravje in varnost ljudi v Tržaškem zalivu,” pravi predsednik stranke Karl Erjavec.

Kot opozarja, je Slovenija že leta 2007 nasprotovala gradnji obeh terminalov zaradi nesprejemljivih vplivov na okolje in pri tem stališču mora vztrajati. “Slovenija mora izkoristiti vsa pravna in diplomatska sredstva znotraj EU za zaščito svojih interesov in pripravljati kvalitetne analize vplivov na okolje, ki bodo podlaga za morebitno tožbo na Evropskem sodišču, kot skrajno možnost,” poudarja Erjavec.

“Slovenija naj toži Italijo”

Olga Franca, podpredsednica SLS in kandidatka v okraju Nova Gorica-podeželje, pa je nasprotno prepričana, da Sloveniji preostane le še tožba pred evropskim sodiščem. “Po mojih informacijah so stvari na okoljskem ministrstvu sicer že pripravljene, a je najbrž zmanjkalo korajže, da bi tožbo poslali naprej. Žal naš evropski komisar Janez Potočnik v Bruslju ni odigral svoje vloge, saj so energetski lobiji zelo močni,” je razočarana Franca, ki kot članica okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green odločno nasprotuje plinskim terminalom v Tržaškem zalivu. “Dokazani so škodljivi vplivi z vidika varnosti, zdravja, okolja, hrane ... Tudi za projekt uplinjevalnika v Kopru ne sme biti izdano nobeno dovoljenje in kot družba bomo temu absolutno nasprotovali,” je neomajna.

V SNS so prepričani, da bi se morala “ta farsa neodgovornosti” enkrat že končati z vložitvijo tožbe proti Italiji, ki je izdala okoljevarstveno soglasje za morski plinski terminal in plinovod v Tržaškem zalivu.

“Naš minister pa brez sramu meni, da ni še utemeljenih razlogov in elementov za tožbo, kljub temu, da je tožba že pripravljena, vendar kot ponavadi leži v predalu. Menim, da se s tovrstnim dopisovanjem spor med državama ne bo rešil. Nova vlada bo morala zadeve resno prijeti v roke in takoj ukrepati in se ne prepustiti energetskim lobijem, sicer se bo za Slovenijo zgodila nepopravljiva škoda,” je prepričana Sara Viler, kandidatka za DZ.

JK, VH, KG, SR, PV