Popis bančnih grehov je dolg 1040 strani

LJUBLJANA > To je strnjen povzetek ugotovitev preiskovalne komisije za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu, t. i. Logarjeve komisije. Njeni člani so brez glasu proti potrdili končno poročilo, ki obsega 1040 strani. Zdaj bi moral poročilo obravnavati in o predlaganih sklepih odločati državni zbor.

Poročilo bi predali kriminalistom

V poročilu so podatki in dokazila, ki jih bodo - če se bo tako odločil DZ - poslali Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in specializiranemu državnemu tožilstvu. Predsednik komisije Anže Logar je pojasnil, da so v poročilu dokumenti, ki jih kriminalisti in tožilci še nimajo in doslej niso mogli do njih. Obema organoma bi tudi naznanili sume storitve kaznivih dejanj notranje in zunanje bančne kriminalitete.

Vpleteni zavračajo očitke

Večina, ki jih omenja poročilo, se želi pred komentiranjem vsebine najprej seznaniti z njo, tudi predsednik republike Borut Pahor. Alenka Bratušek je podobno kot Veber že izpostavila, da gre za skrivanje pravih krivcev za bančno vrzel in da je bilo v bankah največ škode narejene med leti 2005 in 2007. O svoji odgovornosti pa je povedala, da se čuti odgovorno za to, “da smo bančni sistem sanirali, da smo zagotovili davkoplačevalski denar”. Prav tako so zagotavljali dodaten proračunski denar za delo tožilcev in policije. Nekdanji finančni minister Franci Križanič je očitke o prepočasnem ukrepanju zavrnil. “Ukrepali smo pravočasno in izredno objektivno,” je zatrdil za STA. Glede dokapitalizacije NKBM je dejal, da se je AUKN odločala neodvisno od vlade.

Večji del poročila, ki ga javnost zaradi tajnosti in zaupnosti nekaterih podatkov ne bo videla v celoti, je posvečen bankama NLB in NKBM. Uprave in kreditni odbori v času Marjana Kramarja in Draška Veselinoviča (NLB) ter Matjaža Kovačiča (NKBM) nosijo subjektivno in objektivno odgovornost za slabe bančne prakse. Uprava in kreditni odbori NLB pod vodstvom Boža Jašoviča so objektivno in subjektivno odgovorni za prepočasno ukrepanje pri upravljanju s slabimi naložbami. Po ugotovitvah komisije so odgovorni tudi bančni nadzorniki. “Preiskovalna komisija je v več primerih ugotovila konflikte interesov in pretirano zlizanost med upravami in posameznimi člani organa nadzora,” je povzel Logar. Zaradi tega je bil nadzor neustrezen, stroški sanacije bank pa še višji.

Poročilo komisije bremeni dva guvernerja Banke Slovenije, Mitjo Gasparija in Marka Kranjca, ter viceguvernerje, saj naj bi v času kreditne rasti zanemarili kreditna tveganja, ki so jih sprejemale banke.

Anže Logar, predsednik preiskovalne komisije: “Komisija je v več primerih ugotovila konflikte interesov in pretirano zlizanost med upravami in posameznimi člani organa nadzora.”

Odgovorne vse vlade

Za dogajanje v bankah so po oceni komisije objektivno odgovorne vse vlade od leta 2004 naprej. Vlada Janeza Janše je odgovorna, ker v mandatu 2004-2008 ni izpeljala privatizacije NLB, s tem pa je dopustila nadaljevanje slabih praks in preživetje omrežij. Vlada Boruta Pahorja, ki je mandat nastopila hkrati z nastopom gospodarske krize, je zanemarila stabilnost bančnega sistema, prepočasi ukrepala in tako povečala stroške sanacije bank. Vlada Alenke Bratušek je banke sicer sanirala, a hkrati ni pripravila zakonskih sprememb ter dala kadrovskih in finančnih spodbud za to, da bi organi odkrivanja in pregona lahko učinkovito preganjali bančno kriminaliteto. Vlada Mira Cerarja ni poskrbela za ustanovitev specializiranega sodišča, ki bi se ukvarjalo le z bančnim kriminalom.

Poročilo Logarjeve komisije bremeni zlasti Pahorjevo vlado, tedanjega premierja Pahorja in tedanjega finančnega ministra Francija Križaniča. Križanič nosi objektivno in subjektivno odgovornost za prepočasno ukrepanje ob pojavu bančne krize, oba s Pahorjem pa sta po mnenju komisije odgovorna za potek dokapitalizacije NKBM leta 2011. Dokapitalizacijo NKBM so morale po nalogu AUKN izvesti državne družbe Gen Energija, Eles in Pošta Slovenije, vlada pa je želela po ugotovitvah preiskovalne komisije svojo vlogo zakriti pred javnostjo, tako da uradno ni sprejela nobene odločitve.

Veber: zamegljevanje pravih razlogov

Ločeno mnenje k poročilu je dal član Janko Veber, nekoč vodni politik v SD, torej strankarski sopotnik Pahorja in Križaniča. Poročilo razume kot zamegljevanje pravih razlogov za bančno luknjo, ki jo je po njegovem povzročila rast kreditov v mandatu prve Janševe vlade. Veber je tudi prepričan, da poročilo nekorektno obravnava Križaniča, ki da je s svojimi ukrepi preprečil zlom Slovenije.