Cena košarice se je več kot prepolovila - zaradi spremljanja cen?

Slovenija
, posodobljeno:

Dosedanje spremljanje cen osnovnih živil je bilo smiselno, so prepričani na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pravzaprav je bilo tako smiselno, da bodo s tem nadaljevali tudi v letu 2024 in za projekt nameni še vsaj 120.000 evrov. Redno popisovanje cen je trgovce prisililo, da so v vsaki skupini izdelkov ponudili vsaj eno cenovno dostopno živilo, pojasnjujejo.

Do zdaj so popisovalci beležili cene v trgovinah v osrednji 
Sloveniji, v letu 2024 bodo popis razširili na vso državo, pod 
drobnogledom pa bo še naprej šest največjih trgovcev.
Do zdaj so popisovalci beležili cene v trgovinah v osrednji Sloveniji, v letu 2024 bodo popis razširili na vso državo, pod drobnogledom pa bo še naprej šest največjih trgovcev.

LJUBLJANA > Povprečna vrednost osnovne košarice 15 skupin živil je bila ob zadnjem popisu 4. decembra 20,43 evra.

Trgovci pogrešajo temeljito analizo
Na Trgovinski zbornici Slovenije pravijo, da so od vlade, ki je ogromno ukrepov gradila na prehranskih košaricah, pričakovali najmanj seznanitev vseh deležnikov z učinki popisovanja cen živil na državo, potrošnika in celotno živilsko verigo. “Pred napovedjo novih ukrepov za leto 2024 - kljub umirjanju prehranske inflacije, ki je v naši državi nižja od povprečja EU27 - pa pogrešamo temeljito analizo dosedanjih vladnih ukrepov, upoštevajoč tudi poslabševanje pogojev za poslovanje podjetij v Sloveniji, saj se podjetja soočajo z višjimi cenami energentov, višjimi plačami, novimi dajatvami ter številnimi administrativnimi obremenitvami,” sporočajo. K sreči se umirjajo vsaj razmere na zunanjih trgih s ključnimi živilskimi surovinami, dodajajo.

Cena košarice se je več kot prepolovila

Najcenejša košarica 15 osnovnih živil je bila tokrat na voljo pri trgovcu Hofer (16,35 evra), sledijo košarice trgovcev Lidl (16,37 evra), Mercator (18,50 evra) in Spar (20,59 evra). Najdražji sta bili košarici Eurospina (23,82 evra) in Tuša (26,97 evra). Lani septembra, ko je vlada vzpostavila primerjalnik cen, smo poročali, da bi, če bi vseh 15 osnovnih živil kupili le pri enem trgovcu in gledali le na ceno, košarico najugodneje napolnili v Eurospinu (47,38 evra). V Lidlu bi nas to takrat stalo 48,25 evra, v Sparu 48,53 evra, v Hoferju 48,88 evra, v Mercatorju 49,67 evra, v Tušu pa 58,23 evra.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so prepričani, da so prav oni s primerjalnikom cen trgovce prisilil, da so znotraj vsake skupine živil ponudili vsaj eno cenovno dostopno. To je bil tudi namen - če ne bi trgovci cene znižali sami, bi morala vlada poseči po bolj drastičnem ukrepu in zamrzniti cene osnovnih živil.

“Sigurno so trgovci to izkoristili sebi v prid,” se zaveda direktorica direktorata za hrano in ribištvo Ana Le Marechal Kolar, “ampak mi smo želeli doseči to, da trgovci ponudijo 15 izdelkov po nizki ceni znotraj ponudbe vseh izdelkov, ki jih imajo. To smo dosegli. Mogoče nismo znali komunicirati, da gre za nabor 15 najcenejših izdelkov v vsaki trgovini.”

Spremljanje cen se bo nadaljevalo

Kakor koli kdo gleda na uspešnost akcije, pa je dejstvo, da je popisovanje cen izdelkov v šestih trgovskih verigah (sprva so popisovali 15 osnovnih skupin živil, julija pa košarico razširili na 28 živil) državo stalo okoli 133.000 evrov. Spletna stran, kjer redno objavljajo rezultate popisov, ki potekajo vsaka dva tedna, je v dobrem letu beležila okoli 120.000 obiskov.

Inflacija se je do zdaj umirila. Če je lani na letni ravni znašala 10,3 odstotka, je bila letos do novembra 4,7 odstotna. Cene hrane so se lani povišale za 18,9 odstotka, v enajstih mesecih letošnjega leta pa za štiri odstotke.

Na vladi so se kljub temu odločili, da bodo s spremljanjem cen nadaljevali in v letu 2024 za to namenili še med 120.000 in 130.000 evrov.

Taktiziranje trgovcev

Predsednica Sindikata delavcev trgovine Slovenije Tina Skubic je za projekt spremljanje cen ocenila, da gre za zavajanje. Delodajalci namreč po njihovih informacijah v času popisa prilagodijo cene na najnižje možne, do informacij pa pridejo prek neformalnih povezav.

Tudi agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar opozarja na taktiziranje trgovcev. “Prihaja do tarčnega zniževanja kategorij, ki jih trgovci ponujajo, da bi v bistvu dobili imidž najcenejšega ponudnika. Kar pa je seveda daleč od tega, da bi se lahko poznalo na makroekonomski ravni,” je opozoril v izjavi za Radio Slovenija. Kot pravi, država potrebuje boljši vpogled v cene, tudi med deležniki znotraj preskrbne verige, poleg tega pa bi morala potrošnike bolj usmerjati k poreklu in kakovosti prehrane, česar pa ceneni izdelki ne prinašajo.

Na ministrstvu sicer niso opazili, da bi bilo zaradi popisovanja cen v najcenejših košaricah manj izdelkov slovenskega porekla. Največ izdelkov slovenskega porekla ima v svoji najcenejši košarici Tuš (deset izdelkov), sledita Mercator in Lidl z osmimi, Eurospin, Hofer in Spar pa jih imajo po sedem.