Poplave v BiH in Srbiji zahtevale skoraj 40 žrtev
Huda povodenj, ki je minuli teden prizadela Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Hrvaško, je po zadnjih podatkih terjala skoraj 40 žrtev. Zaradi stoječe vode na poplavljenih območjih je reševanje izjemno oteženo, zaostrujejo pa se tudi ekološki in zdravstveni parametri, saj je zaradi kontaminacije vode in hrane zvišano tveganje nalezljivih bolezni.
BEOGRAD, SARAJEVO, ZAGREB> V katastrofalnih poplavah v Srbiji je po najnovejših podatkih izgubilo življenje 20 ljudi. Največ, 13 smrtnih žrtev, je vodna ujma zahtevala v Obrenovcu, kjer so danes odredili popolno evakuacijo mesta, ker pričakujejo še en poplavni val. Število žrtev sicer najverjetneje ni dokončno, ker se voda s številnih poplavljenih območij še ni umaknila.
Razmere ostajajo kritične tudi v Šabcu, Malem Zvorniku in Šidu. Iz vasi ob Savi v okolici Šabca ter v Šidu poteka evakuacija približno 8500 ljudi. Gladina Save v bližini Šabca sicer upada, vendar pa so popustili obrambni nasipi. Še vedno je ogrožena termoelektrarna Nikola Tesla v Obrenovcu, ki jo s treh strani obkroža voda, vendar pa še naprej proizvaja električno energijo.
Škode za več sto milijonov evrov
Srbski premier Aleksandar Vučić je danes dejal, da je škodo zaradi poplav za zdaj težko oceniti, da pa predvidoma presega več sto milijonov evrov, po nekaterih podatkih znaša celo več kot milijardo evrov. Poimensko se je zahvalil vsem državam, ki so Srbiji priskočile na pomoč ob vodni ujmi, tudi Sloveniji, in sporočil, da “srbski narod ne pozabi svojih prijateljev”.
V Bosni in Hercegovini je četrtina od 3,8, milijona prebivalcev v poplavah neposredno prizadeta, milijon ljudi je brez pitne vode, uničenih ali huje poškodovanih pa je več kot 100.000 stanovanjskih objektov, je danes opozoril zunanji minister BiH Zlatko Lagumdžija. Uničenje je primerjal s tistim v vojni ter napovedal, da bi reševanje lahko trajalo vsaj še deset dni. V državi so zabeležili več kot dva tisoč zemeljskih plazov, uničenih je najmanj 230 šol in zdravstvenih ustanov.
Natančno ni mogel navesti števila mrtvih, saj je dejal, da bo to mogoče, ko se bodo narasle vode v celoti umaknile. Po dosedanjih podatkih medijev so v srbski entiteti, Republiki srbski, poplave zahtevale 17 življenj, od tega največ, devet, v Doboju. V večji entiteti Federaciji BiH so zahtevale eno življenje.
V BiH evakuirali 950.000 ljudi
Po besedah premierja BiH Vjekoslava Bevande so evakuirali več kot 950.0000 ljudi, več kot polovica prebivalcev države pa je ogroženih. Koordinator pomoči vojske, brigadir Senad Mašović je povedal, da je pri evakuaciji ljudi in dostavi pomoči sodelovalo več kot 1600 vojakov, še vedno pa bodo v prihodnjih dneh ostali osredotočeni na območju Orašja, Brčkega, Bosanskega Šamca in Bijeljine, kjer Sava še vedno grozi. Vlada Republike srbske je zaradi poplav za torek razglasila dan žalovanja, enako je storila tudi vlada Federacije BiH.
Tudi stanje na poplavljenih območjih na vzhodu Hrvaške, ob Savi, je dramatično in težko, čeprav se poplave nekoliko umirjajo, je danes dejal direktor hrvaške uprave za zaščito in reševanje Jadran Perinić. Hrvaški premier Zoran Milanović je danes znova obiskal ogrožena območja, kamor prihaja tudi vse več humanitarne pomoči. Po obisku Slavonskega Broda je izjavil, da je bilo v mestu najbolj nevarno ravno zaradi njegove velikosti. Poudaril je, da so bili le korak od katastrofe ter da so imeli srečo, ker so nasipi zdržali.
Predsednik države Ivo Josipović je območje Županje obiskal v nedeljo, danes pa je obiskal Koprivnico, kjer je izrazil upanje, da bo Hrvaška vodila projekt, v katerem bodo skupaj z BiH in Srbijo prosili za denar iz solidarnostnih skladov EU. Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić pa je danes dejala, da zaenkrat lahko sami nadzirajo razmere v državi, da bo vlada potrebovala pomoč pri sanaciji poplavljenih območij.
Poplavljena površina velika kot cela Slovenija
Na Hrvaškem zaenkrat nihče ne želi ugibati o višini škode. Na splošno ocenjujejo, da je velikanska. Poplavljenih je približno 600 kvadratnih kilometrov ozemlja, kar je območje v velikosti dobre četrtine Slovenije. Humanitarna pomoč prihaja iz vseh delov Hrvaške in tudi iz tujine. Najbolj potrebujejo pitno vodo, higienske potrebščine in hrano. Mnogi hrvaški državljani so sprejeli evakuirane rojake v svoje domove. Sicer pa meteorologi napovedujejo jasno vreme do konca tedna.
Slovenija je v petek na poplavno območje v BiH poslala dve enoti s čolni za reševanje in 12 pripadniki civilne zaščite ter helikopter vojske s posadko. Prav tako pa Slovenija pomaga prizadetim v Srbiji. V petek je tja poslala dve muljni črpalki in 19 pripadnikov civilne zaščite, v soboto pa dodatno enoto civilne zaščite s čolni in drugo opremo.
Po Sloveniji različna društva in posamezniki ter organizacije, kot sta Rdeči križ in Karitas, nadaljujejo z zbiranjem humanitarne pomoči prizadetim v poplavah v BiH ter Srbiji, pa tudi na Hrvaškem. Kot sicer opozarjajo, morajo tisti, ki želijo pomoč sami odpeljati na prizadeta območja, pridobiti ustrezne dokumente, sicer jih lahko doleti carina.
Premierka, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek, se je zaradi poplav sešla z veleposlaniki Srbije, BiH ter Hrvaške in predstavniki humanitarnih organizacij. Po srečanju se je zahvalila za hitro in učinkovito pomoč Slovenije prizadetim v poplavah. Ljudi pa je pozvala, naj pomoč zaradi lažje dostave na ogrožena območja posredujejo na Karitas, Rdeči križ ali veleposlaništva.
Predsednik republike Borut Pahor pa se je po telefonu pogovarjal s srbskim predsednikom Tomislavom Nikolićem ter predsedujočim predsedstva BiH Bakirjem Izetbegovićem. V pogovorih je poudaril globoko solidarnost Slovencev z narodoma in državama, ki jih je prizadela katastrofa.
STA