Porabili več kot 80 odstotkov odmerkov cepiva, zabeležili 17 resnih neželenih dogodkov

Slovenija
, posodobljeno:

Do zdaj smo v Sloveniji prejeli skupaj 333.075 odmerkov cepiva treh proizvajalcev. Po besedah Marte Grgič Vitek, koordinatorice programa cepljenja iz NIJZ, smo porabili več kot 80 odstotkov prejetih odmerkov, pri čemer NIJZ že od vsega začetka spremlja neželene učinke cepljenja. Med temi prednjačijo splošne in lokalne težave na mestu vboda. Zabeležili pa so tudi 17 resnih nezaželenih dogodkov, od tega sedem smrti.

Nacionalna koordinatorica programa cepljenja iz NIJZ Marta Grgič 
Vitek
Nacionalna koordinatorica programa cepljenja iz NIJZ Marta Grgič VitekSTA

LJUBLJANA > Do zdaj smo v Sloveniji prejeli 215.475 odmerkov cepiva Pfizer-BioNTech, 28.800 odmerkov cepiva Moderne in 88.800 odmerkov cepiva AstraZenece. Po besedah Marte Grgič Vitek so porabili več kot 80 odstotkov prejetih odmerkov in cepljenje vnesli v register cepljenja.

Od 27. decembra do 16. marca je s prvim odmerkom bilo cepljenih 176.956 oseb (8,4 odstotka prebivalcev), z drugim odmerkom pa 86.165 oseb (4,1 odstotka prebivalcev).

Najvišja stopnja precepljenosti med najranljivejšo populacijo

S prvim odmerkom so cepili 6,4 odstotka moških in 10,2 odstotka žensk, z drugim odmerkom pa 2,8 odstotka moških in 5,2 odstotka žensk.

Kot predvideva strategija cepljenja, so doslej cepili največ starostnikov. V starostni skupini nad 90 let so s prvim odmerkom cepili 44,5 odstotka oseb, z drugim pa 33,6 odstotka. V starostni skupini 85 do 89 let so s prvim odmerkom cepili 51,1 odstotka oseb, z drugim 39,3 odstotka. Največ oseb so cepili v skupini od 80 do 84 let, in sicer s prvim odmerkom 54,8 odstotka, z drugim pa 39,6 odstotka.

Povečuje se precepljenost v starostni skupini od 75 do 79 let, ki so jo cepilni centri začeli cepiti v začetku marca. Kot je povedala Marta Grgič Vitek, bodo vsa cepiva, ki bodo prispela ta teden, namenili za cepljenje z drugim odmerkom, zato se je cepljenje v mlajših starostnih skupinah nekoliko zaustavilo. Znova se bo povečalo prihodnji teden.

Največji odstotek cepljenih v goriški regiji

Precepljenost prebivalstva je različna po regijah in se giblje med 7,06 in 9,95 odstotka za prvi odmerek ter med 3,36 in 4,71 odstotka za drugi odmerek.

Najvišji odstotek precepljenosti beležijo v goriški regiji (9,95 odstotka s prvim odmerkom, 4,71 z drugim). V obalno-kraški regiji so s prvim odmerkom cepili 7,06 odstotka prebivalcev, z drugim 4,06 odstotka. V primorsko-notranjski regiji so s prvim odmerkom cepili 7,56 odstotka prebivalcev, z drugim pa 3,79.

Med neželenimi učinki največ splošnih in lokalnih težav na mestu vboda

NIJZ vodi tudi register neželenih učinkov, pridruženih cepljenju. V njem je do 14. marca ob 196.015 cepljenjih s Pfizerjevim cepivom zabeleženih 2010 neželenih učinkov. Ob 11.940 cepljenjih s cepivom Moderne so zabeležili 22 neželenih učinkov. Po 50.005 cepljenjih s cepivom AstraZenece pa so prijavili 471 neželenih učinkov.

Med neželenimi učinki močno prednjačijo splošne in lokalne težave na mestu cepljenja, sledijo težave s prebavili, psihiatrične motnje, težave s krvjo in limfatičnim sistemom, presnovne in prehranske motnje, težave v imunskem sistemu, infekcijske in parazitske bolezni ...

17 resnih nezaželenih dogodkov

V Sloveniji smo zabeležili 17 prijav resnih nezaželenih dogodkov po cepljenju. Mednje sodijo življenje ogrožajoče stanje ali bolezen, hospitalizacija ali podaljšanje hospitalizacije, trajna okvara, prirojena anomalija in druga klinično pomembna stanja ter smrt.

Od začetka cepljenja do 14. marca so prejeli 16 takšnih prijav po cepljenju s cepivom Pfizerja, s katerim so cepili pretežno starostnike. Pri sedmih starejših osebah s številnimi kroničnimi obolenji je prišlo do smrti v časovni povezavi s cepljenjem. Tri je komisija že preiskala in zaključila, da je povezava s cepljenjem malo verjetna.

Obravnavali so štiri prijave resnih neželenih dogodkov, ko je bila potrebna hospitalizacija zaradi kolapsa nekaj ur po cepljenju (oseba se je cepila, ko je prebolevala covid-19), prehodne možganske kapi, prsne bolečine in levkemije oziroma limfoma. Tudi v teh primerih je bila povezava s cepljenjem malo verjetna.

Poleg tega so prejeli še pet prijav neželenih dogodkov, zaradi katerih je bila potrebna hospitalizacija, in sicer zaradi venske tromboze s pljučno embolijo 14 dni po cepljenju, anafilaksija po cepljenju, možganska kap 13 dni po cepljenju, pareza roke in težave pri govoru. Ti primeri so še v fazi zbiranja podatkov.

Po cepljenju s cepivom AstraZeneca (s katerim je bilo veliko manj cepljenih) so zabeležili eno prijavo resnega neželenega dogodka, nanašala se je na oslabelost spodnjih okončin in tiščanje v prsih nekaj dni po cepljenju.