Poročilo so v DZ poslali po kurirju

Slovenija
, posodobljeno:

Leto 2017 so zaznamovali razprave o potrebnosti obstoja Komisije za preprečevanje korupcije, nesprejetje novega zakona o njenem delu, odstop članice in imenovanje novega člana senata. “Hvala bogu, ta zgodba je zaključena,” o kadrovski menjavi pravi predsednik KPK Boris Štefanec. KPK zdaj deluje, kot si je vedno želel, a so ljudje morda nekoliko pozabili nanjo. Lani je prejela le 725 prijav.

Senat KPK v novi sestavi: (z leve) Boris Štefanec, Igor Lamberger in novi član Uroš Novak.
Senat KPK v novi sestavi: (z leve) Boris Štefanec, Igor Lamberger in novi član Uroš Novak.Jana Krebelj

LJUBLJANA > Vtis o tem, kje kotira KPK v očeh politike, bi si lahko ustvarili tudi po dogodku, zaradi katerega je predsednik senata KPK Boris Štefanec presenečen in užaloščen. Člani senata poročila o delu v letu 2017 v državni zbor niso odnesli osebno, saj naj predsednik DZ Milan Brglez zaradi predvolilnih obveznosti ne bi našel časa za srečanje z njimi. Zaradi tega so poročilo v DZ poslali kar po kurirju.

Košarica iz parlamenta

Kot so sporočili iz Brglezovega kabineta, predsedniku KPK niso nikoli sporočili, da ga predsednik DZ ne utegne sprejeti, ker je preveč obremenjen s predvolilnimi aktivnosti, ampak le, “da žal predsednik DZ ne bo utegnil sprejeti predsednika KPK Štefaneca ob predaji poročila zaradi obilice službenih obveznosti”. Podobno so sporočili tudi drugim organom, ki so po zakonu dolžni predati poročila državnemu zboru. Dodali so še, da Brglezu ni nikoli šlo za fototermine, ampak za vsebino, in da bo vedno naredil vse v boju proti korupciji.

Veliko kandidatov je obremenjenih s korupcijo

Pred nedeljskimi volitvami je Štefanec opozoril javnost, da je na kandidatnih listah kar nekaj kandidatov, ki so obremenjeni s sodnimi postopki, postopki in odločitvami KPK ter s postopki in sklepi preiskovalnih komisij državnega zbora. “Takšni kandidati po mnenju komisije na kandidatne liste ne spadajo,” je dejal Štefanec, ki pa o imenih spornih kandidatov ni želel govoriti.

Kakor koli, košarica iz parlamenta ni bila edino razočaranje, ki ga je Štefanec leta 2017 doživel v komunikaciji s politiki in politiko. Bistvena značilnost minulega leta so bili nič kaj prikriti nameni po diskreditaciji KPK, je izpostavil ob predstavitvi letnega poročila. Tudi med volilno kampanjo se pojavljajo težnje po njeni ukinitvi.

Sami bi pripravili nov osnutek zakona

Spomnimo, da so bile kritike nad delom KPK glasne zlasti v postopku sprejemanja novega zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Državni zbor ga do konca svojega mandata ni sprejel. Čeprav je tudi KPK ministrstvu za pravosodje, ki je pripravljalo nov zakon, očitala, da želijo komisiji vzeti pristojnosti, si KPK želi sprememb. Nenazadnje so zaradi nedodelanega postopka nadzora nad premoženjem funkcionarjev na sodiščih padle številne odmevne zadeve. “Novega predsednika vlade bomo poskušali zelo hitro obiskati s predlogi, da se pripravi nov osnutek predloga zakona,” je napovedal Štefanec. Predlagali bodo, da bi osnutek pripravila KPK sama, ki da je najbolj pristojna za to področje.

Zdaj se razumejo

KPK je lani beležila velik upad števila prijav. Prejela jih je 725, predlani približno 300 več. Se je pa močno povečalo število prijav lobističnih stikov: z 2004 v 2016 na 3943 lani.

Spomnimo še, da je lani zaradi konfliktov s Štefanecem kot članica senata komisije odstopila Alma Maruška Sedlar, predsednik republike Borut Pahor pa je za novega člana imenoval Uroša Novaka. Štefanec o drugi izbiri pravi: “Predsednik republike je imel srečno roko in izbral pravega človeka.”