Poslanca SD bi praznikoma priključitve Primorske in Prekmurja dala večjo težo

LJUBLJANA > Ti naj bosta praviloma v Prekmurju oziroma na Primorskem organizirani z lokalnimi skupnostmi in drugimi organizacijami ter ob ustrezni udeležbi najvišjih predstavnikov države, sta predlagala. Z uvedbo vsakoletnih državnih slovesnosti bi Slovenija po njunem prepričanju "jasno sporočila, da spoštuje svojo celotno zgodovino in vse dele svojega ozemlja". "Hkrati bi zdajšnjim in prihodnjim generacijam pokazala, da enotnost države ni samoumevna, ampak je rezultat stoletnih prizadevanj ljudi, ki so ohranili slovensko besedo, kulturo in pripadnost skupnemu narodu," sta poudarila.

Prekmurje in Primorska po njunem opozorilu nista obrobje Slovenije, ampak "njen nepogrešljiv del, njena zgodovinska izkušnja in njeno bogastvo". "Slovenija brez Prekmurja in Primorske ne bi bila celovita. Oba praznika zato zaslužita trajno, dostojno in vsakoletno počastitev na državni ravni," sta pozvala.

"Oba zgodovinska dogodka nista pomembna le za prebivalke in prebivalce Prekmurja in Primorske, ampak sta sestavni del skupne zgodovine slovenskega naroda in temeljev današnje Slovenije. Tako 17. avgust ni le praznik Prekmurja, 15. september pa ni le praznik Primorske, ampak sta praznika celotne Slovenije," sta zapisala poslanka Hot, ki je Primorka, in poslanec Bezjak Zrim, ki je Prekmurec.

Zavedata se, koliko prizadevnosti, poguma in žrtev je bilo potrebnih, da lahko danes živimo v skupni, svobodni in samostojni državi. Prav zato menita, da mora Slovenija pomen teh dogodkov jasno in dosledno izražati na najvišji državni ravni.

Zdajšnja praksa, ko sta državni slovesnosti ob praznikih praviloma organizirani predvsem ob posameznih oziroma okroglih obletnicah, po njuni oceni ne odraža dovolj nacionalnega pomena, ki ga imata oba praznika. "Državna počastitev tako pomembnih dogodkov ne bi smela biti odvisna od vsakokratne odločitve pri oblikovanju letnega koledarja državnih proslav," sta izpostavila.