Poslanci prihodnji teden še ne bodo odločali o Zorčičevi razrešitvi

LJUBLJANA > Kolegij predsednika DZ se je na današnji seji dogovoril o sklicu izredne seje, ki so jo zahtevali v opozicijskih poslanskih skupinah Levica, LMŠ, SAB in SD, na njej pa bodo poslanci odločali o noveli zakona o drugem tiru.

Potem ko so v koaliciji v četrtek vložili že drugi predlog za razrešitev predsednika DZ, je Zorčič danes sam predlagal, naj se ta točka uvrsti na dnevni red omenjene seje. A takšen predlog ni dobil zadostne podpore, saj so ga podprli le v opozicijskih LMŠ, SD, Levici, SAB in poslanski skupini nepovezanih poslancev (NeP). Predstavniki preostalih poslanskih skupin (SDS, NSi, SMC, DeSUS in SNS) so po premoru, ki so ga zahtevali, glasovali proti, pri čemer svoje odločitve niso obrazložili.

Predsednik DZ Igor Zorčič je presenečen, da so predlagatelji zahteve za njegovo razrešitev na kolegiju predsednika DZ danes zavrnili predlog, da bi o tem odločali na prvi izredni seji, ki bo v sredo. Kot pravi, je tudi v njegovem interesu, da se ta saga zaključi. O morebitnem odstopu s funkcije, k čemur ga je koalicija pozvala, pa se še ni odločil. Če nekdo zahteva, da se DZ opredeli na primer o razrešitvi predsednika DZ, potem mora tudi on kot predsednik to dati čim prej na sejo, je danes pojasnil Zorčič. Dodal je, da je predlagal prvi možni datum, z namenom, da zadevo čim prej razrešijo. "Nenazadnje je tudi v mojem interesu, da se ta saga zaključi. A sem presenečen ugotovil, da koalicija ni za to," je dejal in dodal, da te igre ne razume več. Predstavniki SDS, NSi, SMC, DeSUS in SNS so namreč po premoru, ki so ga zahtevali, na današnjem kolegiju glasovali proti temu predlogu, pri čemer svoje odločitve niso obrazložili. Po Zorčičevih besedah zdaj ni povsem jasno, kaj naj z zahtevo za glasovanje o njegovi razrešitvi sploh počnejo oziroma, kdaj bo prišla na dnevni red.

Iz zakona bi črtali določbo, da lahko v projektno podjetje 2TDK vstopa tudi tuj kapital

Tako bo na izredni seji le ena točka dnevnega reda, opozicijska novela zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, s katero bi iz zakona črtali določbo, da lahko v projektno podjetje 2TDK vstopa tudi tuj kapital.

Sprva je bilo predvideno, da bi se seja začela v torek, 11. maja, ob 14. uri, a je vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec predlagal, da jo prestavijo na sredo. O datumu seje bo sedaj, kot je napovedal, odločil Zorčič, ko bo znano, koliko časa za razpravo so najavile poslanske skupine.

So se pa na kolegiju danes dogovorili o sklicu druge izredne seje, ki bo v petek, 14. maja, na njej pa bodo odločali o noveli zakona o nalezljivih boleznih, noveli zakona o državni upravi, spremembah zakona o medijih ter noveli zakona o železniškem prometu.

Vladna novela zakona o nalezljivih boleznih sicer uvaja karanteno na domu in nadzor nad njenim izvajanjem, novela zakona o državni upravi pa določa, da se na ministrstvu za zdravje namesto dveh lahko imenujejo trije državni sekretarji. Spremembe zakona o medijih se nanašajo na opredelitev lokalnih radijskih in televizijskih programov, z novelo zakona o železniškem prometu pa se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva.

Na današnjem kolegiju tudi predlogi koalicije niso bili potrjeni. Ob odsotnosti predstavnika poslancev narodnih manjšin namreč ne koalicija s SNS in DeSUS ne večji del opozicije na drugi strani nimajo dovolj glasov za potrditev predlogov. Zorčič je spomnil, da ni bil izglasovan terminski program dela DZ za junij, prav tako ne seja na daljavo in predlogi za obravnavo nekaj vladnih zakonov po nujnem in skrajšanem postopku. "Ne glede na to DZ lahko deluje. Res pa je, da bo to delo, kar zadeva delovnih teles, prepuščeno bolj njihovi svobodni volji," je ugotavljal. Strinja se, da tak položaj verjetno daje posebno težo in odgovornost poslancema narodnih manjšin. A kot je praksa v DZ, manjšinska poslanca naj ne bi bila jeziček na tehtnici, je spomnil predsednik DZ. Po njegovih besedah je sicer slišati, da bodo v poslanski skupini SMC pripravili predlog za prerazporeditev mest v delovnih telesih DZ, potem ko je kolegij predsednika DZ predlog večjega dela opozicije že trikrat zavrnil. Zorčič upa, da bo SMC predlog čim prej predstavil poslanskim skupinam opozicije.

17. maja o ustavni obtožbi Janeza Janše

Poleg tega se je kolegij predsednika DZ danes dogovorili o sklicu seje, ki se bo začela 17. maja. Osrednja točka bo ustavna obtožba predsednika vlade, ki so jo vložili v opozicijskih LMŠ, SD, Levici in SAB. Očitajo mu kršenje več členov ustave in zakonov. Med drugim s tem, da naj bi si vlada prisvojila vse pristojnosti upravljanja z epidemijo covida-19 in da ni naročila vseh cepiv proti covidu-19, ki bi jih lahko. Očitajo mu tudi pritiske na medije in tožilstvo.

Poleg tega bodo poslanci na majski seji odločali o predlogu ustavnega zakona za vpis znakovnega jezika v ustavo. Po predlogu bi ustavo dopolnili z novim 62. a členom, s katerim bi zagotovili svobodno uporabo in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Glede na podporo na ustavni komisiji je pričakovati, da bo predlog na seji sprejet soglasno.

Na majski seji pa DZ še ne bo imel na mizi sprememb treh davčnih zakonov, novel zakonov o davku od dohodkov pravnih oseb, o dohodnini ter o davku na dodano vrednost, za katere je vlada predlagala obravnavo po nujnem postopku. A predlog za nujni postopek na seji kolegija ni dobil zadostne podpore, saj so zanj glasovali le v koalicijskih SDS, NSi in SMC ter opozicijskih DeSUS in SNS, ki pa na kolegiju nimajo zadostne večine.

Enako se je zgodilo tudi v primeru predlogov, da se po skrajšanem postopku obravnavajo novele zakonov o vojnih invalidih, o posebnih pravicah žrtev v vojni za Sloveniji in o žrtvah vojnega nasilja. So pa na kolegiju večinsko potrdili skrajšani postopek za noveli zakonov o prevozih v cestnem prometu in o zadrugah.

V opoziciji so kritični. Poslanka LMŠ Jerca Korče je dogajanje danes označila za absurd in še en dokaz, kako ta koalicija "blefira, da ima glasove". Če glasovi so, bi bilo po njenih besedah pričakovati, da razširijo izredno sejo, glasujejo in se pokaže, ali glasovi za razrešitev so ali ne. Po njenem mnenju je obstrukcija dela DZ, za katero se je z nekaj izjemami odločila LMŠ, edina pravilna pot, da pridejo do tega, da se oblast vrne ljudstvu, ki naj pove, kdo bo vodil državo. "Prihajamo do točke, ko bo blokada DZ dolžnost vseh opozicijskih poslancev, da pokažemo, da DZ ni več operativen in gremo na volitve," ocenjuje Korčetova. Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je v izjavi v DZ ponovno ugotavljal, da so v položaju, ki mu v Angliji pravijo "obešen parlament", ko je zaradi razmerij moči zelo težko odločati in sprejemati odločitve. Po dogajanju okoli podpisov za Zorčičev odstop današnja zavrnitev predloga za odločanje o njegovi razrešitvi po Vatovčevi oceni kaže na to, da koalicija nima več potrebnih glasov niti za običajne postopke, ki se sprejemajo na kolegiju. Poslanca narodnih manjšin sta jeziček na tehtnici, koaliciji trenutno ne pomaga niti podpora DeSUS in SNS, je še ugotavljal. Po njegovih ocenah bi morala koalicija ugotoviti, da tako ne gre več in je čas, da se parlament razpusti in gremo na volitve.

Sluga pozvala koalicijo, naj do torka pripravi svoj predlog nove razdelitve mest v delovnih telesih

Koaliciji, skupaj s poslanskimi skupinami DeSUS in SNS, tudi ni uspelo potrdili terminskih programov dela DZ za junij in julij. V opozicijskih LMŠ, SD, Levici, SAB in NeP namreč predlogov niso želeli podpreti, dokler poslanci NeP ne bodo dobili pravice do sodelovanja v delovnih telesih.

Vodja poslanske skupine NeP Janja Sluga je ob tem pozvala koalicijo, naj do torka pripravi svoj predlog nove razdelitve mest v delovnih telesih, saj doslej svojih predlogov niso imeli, prav tako se po njenih besedah niso znali opredeliti do opozicijskih. V LMŠ, SD, Levica, SAB in NeP so bili namreč že trikrat neuspešni s predlogi za spremembo mest v delovnih telesih po spremenjenih koalicijsko-opozicijskih razmerjih.