Poslanci so nenaklonjeni zakonu o graditvi objektov

Slovenija
, posodobljeno:

Predlogu novele zakona o graditvi objektov, ki narekuje ukinitev možnosti gradnje objektov za lastne potrebe v velikosti do 250 kvadratnih metrov v lastni režiji, poslanci večinoma niso naklonjeni. Menijo, da je samogradnja v Sloveniji tradicija in da novela ne bi zmanjšala sive ekonomije ali pomagala ponovno zagnati gradbeništvo.

Poslanci so večinoma nenaklonjeni predlogu novele zakona o graditvi objektov, ki narekuje ukinitev možnosti gradnje objektov za lastne potrebe v velikosti do 250 kvadratnih metrov v lastni režiji.
Poslanci so večinoma nenaklonjeni predlogu novele zakona o graditvi objektov, ki narekuje ukinitev možnosti gradnje objektov za lastne potrebe v velikosti do 250 kvadratnih metrov v lastni režiji. STA

LJUBLJANA> Minister za okolje in prostor Roko Žarnić je pojasnil, da lahko živimo s spremembo ali z zakonom takšnim, kot je. Če pa bi želeli pravo spremembo, strokovnjaki menijo, da lahko 30 kvadratnih metrov nekdo brez ustreznih znanj varno zgradi, pri večjih objektih pa obstaja tveganje nestrokovne gradnje.

V Sloveniji je zelo hitro vsak gradbeni strokovnjak

V dosedanjem zakonu je določba o 250 kvadratnih metrih koristne površine pri enostanovanjski gradnji. “Po tem predlogu, o katerem govorimo, pa se uvaja prag 200 kvadratnih metrov z bruto tlorisno površino. Resnici na ljubo le malokatera stanovanjska stavba presega tak prag,” je izpostavil minister in dodal, da je v Sloveniji zelo hitro vsak gradbeni strokovnjak.

Juri: Treba je zagotoviti delovanje inšpekcijskih služb

Da je novela nepotrebna, neživljenjska in da zlasti v tem trenutku nima posebnega pomena, je menil Franco Juri (Zares). “Potrebno je zagotoviti delovanje inšpekcijskih služb, da bo gradnja potekala po merilih. Tega zakona v tem trenutku ne potrebujemo. Obdržati želimo temeljno pravico državljanov, da si urejajo stanovanjske težave na racionalen način,” je pojasnil.

Presečnik: Neusklajen, nerealen in nelogičen predlog

Gre za vladni predlog, ki je bil neusklajen, nerealen, nelogičen, je izpostavil Jakob Presečnik (SLS). “Pri pripravi te novele ni bilo pripravljenih nobenih konkretnih analiz, niti koliko objektov se v Sloveniji še gradi v lastni režiji. Ni bilo nobenih pravih argumentov, razen da so se dogovorili z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, da bo vlada pripravila takšen zakon,” je prepričan Presečnik, ki meni, da novela tudi ne bi pomenila ponovnega zagona slovenskega gradbeništva.

Desus: Ta zakon ne bo rešil krize v gradbeništvu

Franc Jurša (Desus) meni, da novela ne more rešiti krize v gradbeništvu. V poslanski skupini podpirajo omejitev sive ekonomije, vendar menijo, da omenjena novela tega ne rešuje v zadostni meri. Da novela ni primerna za nadaljnjo obravnavo, se strinjajo tudi v SNS.

Tudi SD proti noveli

Novele ne podpirajo niti v SD. Mirko Brulc je izpostavil, da se ne strinjajo z ukinjanjem možnosti samogradnje. “Presenečeni smo bili nad predlogom vlade, razlogi zbornice o pomenu novele pa so neprepričljivi,” je dejal in dodal, da bi za omejevanje sive ekonomije na tem področju morali bolj aktivirati delovanje inšpekcijskih služb.

V občutljivem času novela prinaša za ljudi nesprejemljive pogoje, so prepričani v SDS. Rudolf Petan je dejal, da je novela neposrečena in nepotrebna. “Veliko družin v samograditeljstvu vidi možnost za izboljšanje bivalnih površin,” je izpostavil in dodal, da gre za poskus sprejema škodljivega zakona, ki bi jemal malim ljudem, obenem pa ne bi odpravili nobene anomalije.

STA