Poslanci so si premislili glede odpoklica županov

LJUBLJANA > Spomnimo, da je pred mesecem dni za zakon glasovalo 45 poslancev iz SMC, ZL in Desus. Za ponovno potrditev zakona bi bilo potrebnih 46 glasov, a do večernega glasovanja so si premislili vsi prisotni poslanci Desusa.

Poseg v volilno pravico

Seje, na kateri so poslanci po vetu državnega sveta ponovno odločali o možnosti odpoklica župana, se je zjutraj udeležila skupina 17 županov. Svoje nestrinjanje so lahko izrazili le s tiho prisotnostjo na balkonu velike dvorane. Pozneje so novinarjem povedali, kaj bi sledilo, če poslanci ne bi popustili.

Pivški župan in predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj je napovedal, da bi v Združenju občin, Skupnosti občin in Skupnosti mestnih občin Slovenije zakon zagotovo izpodbijali na ustavnem sodišču, ustavno presojo pa bi verjetno zahtevale tudi posamične občine.

Ustava ne ščiti županov, ščiti pa volilno pravico. “Problem je, da se z instrumentom odpoklica poseže v mandat in brez kakršnih koli krivdnih razlogov ta mandat prekine,” je bil Smrdelj prepričan o tem, da bi odpoklic župana, kot so si ga zamislili poslanci, posegel v pasivno volilno pravico (pravico biti izvoljen). Če poslanci menijo, da je institut odpoklica župana potreben, potem bi morali v zakonu bolj jasno zagotoviti, da ne bi prišlo do zlorabe tega instituta v politične namene. “Tisti poslanci, ki bodo podprli to rešitev, za svoje okolje ne bodo naredili velike koristi, ker bodo verjetno zelo težko sodelovali s svojimi župani,” je še menil Smrdelj.

Sporna novela zakona o lokalni samoupravi je bila sicer plod prizadevanj zlasti poslanca SMC Janija Möderndorferja. Sprva je bil na mizi sveženj šestih zakonov, ki so jih predlagale SMC, Desus, SD in takratna ZaAB in s katerimi bi uvedli odpoklic tudi drugih voljenih funkcionarjev. Ker je bila za sprejetje ostalih zakonov potreba dvotretjinska večina, se je njihova zakonodajna pot kmalu končala. Župani so na koncu ostali edini voljeni funkcionarji, ki bi jih bilo mogoče odpoklicati sredi mandata.

Poslanci bi sebe pustili pri miru

A splahnela je tudi poslanska podpora temu, kar je ostalo. Kot rečeno, odpoklic župana podpirajo le še v SMC in ZL, kjer menijo, da argument ali odpoklicati vse ali nobenega, ne more držati.

V koalicijski SD so podobno kot v opoziciji (z izjemo ZL) svarili, da bi odpoklic lahko postal orodje za politično obračunavanje in povzročanje nestabilnosti lokalne samouprave. Ta se je, menijo v SD, izkazala tudi v času gospodarske krize, ko so občine bolj kot ne edine izvajale investicije.

Poslanci bi morali najprej uzakoniti možnost svoje razrešitve, šele nato bi bili posegi v mandate drugih voljenih funkcionarjev legitimni, so enotno menili nasprotniki odpoklica. V povezavi s tem je Vinko Gorenak (SDS) Janiju Möderndorferju namenil tudi nekaj osebnih besed. “Sami sebe torej ne bomo odpoklicali, zaščitili bomo sami sebe za poln mandat, hodili bomo še naprej - nekateri, ne vsi - iz ene stranke v drugo, malo bomo v LDS, potem pri Jankoviću, potem pri Bratuškovi, no potem na koncu pa gremo k tistim, ki so na oblasti, to pa je SMC. Vidite, temu se reče politični nomad in ta človek spiše zakon ...” je ciljal na Möderndorferja.

Möderndorfer je takšno osebno obračunavanje razumel kot zlorabo poslovnika, na hodniku pa je novinarjem podrobneje pojasnil, zakaj za poslance ne morejo veljati enaka pravila kot za župane. Župani so bili izvoljeni po dvokrožnem večinskem sistemu, zato zanje lahko velja načelo, kdor te je izvolil, te lahko tudi odpokliče.

V proporcionalnem sistemu, po katerem volimo poslance, je po Möderndorferjevem prepričanju odpoklic neizvedljiv, saj imajo poslanci reprezentativni mandat. “Za odpoklic poslanca bi bilo treba najprej spremeniti ustavo. Če v njenem 82. členu piše, da nihče ne sme in ne more vplivati na poslanca in na njegovo odločanje, potem bi bilo zelo nerodno, če bi v zakon zapisali, da ga lahko odpokličemo.”JANA KREBELJ