Poslanci v torek o usodi Pahorjeve vlade

LJUBLJANA> Vlada premiera Boruta Pahorja, katere mandat sovpada tudi s hudo gospodarsko krizo, se je začela krhati že spomladi, ko jo je zapustil koalicijski partner Desus in njegovi vladni funkcionarji (z izjemo ministra za okolje Roka Žarnića).

Desus se je sicer poslovil potem, ko je odstopila strankarska ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Duša Trobec Bučan, vendar je s koalicijo že vseskozi prihajal navzkriž zaradi vprašanja usklajevanja pokojnin s plačami.

Po pozivu k odstopu je odšel Golobič

Medtem so od koalicijske partnerice Zares prihajali vse glasnejši pozivi k resni rekonstrukciji vlade, ki so se okrepili po močnem padcu zakona o malem delu na referendumu. Prvak Zaresa Gregor Golobič je opozarjal na nizko kredibilnost vlade in predsednike koalicijskih strank pozval k odstopu z vladnih funkcij.

Pahor in predsednica LDS Katarina Kresal tega nista storila, Golobič pa je odstopil dan pred junijskim referendumskim trojčkom. Nizka kredibilnost vlade je bila po njegovem mnenju glavni vzrok za poraz tudi na tem referendumu, ki je bil še toliko bolj boleč zaradi padca pokojninske reforme. Ta je namreč, tako je opozarjala vlada, ogrozil že tako zaostren javnofinančni položaj Slovenije.

Z Zaresom odšle še tri ministrice

Tedaj je rekonstrukcijo vlade predlagala tudi koalicijska partnerica LDS, ki pa svojega obstoja v koaliciji za razliko od Zaresa ni pogojevala in je edina tudi ostala ob SD. Zares je rekonstrukcijo vlade zahteval vključno z zamenjavo Pahorja, ker pa do tega ni prišlo, je uresničil svojo napoved in konec junija zapustil koalicijo. Vlado so tako zapustile še tri ministrice Zares.

S tem se je podrl t.i. koalicijski trojček in začela vladna kriza. Ob vse več pozivih k predčasnim volitvam je Pahor sicer večkrat omenil možnost zaupnice, med drugim, da bi jo vezal na rebalans proračuna, a tega ob očitnem neodobravanju poslanskih skupin ni storil. V že hudi vladni krizi je avgusta zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad odstopila še nekdanja ministrica za notranje zadeve in predsednica LDS Kresalova.

Bodo glasovali za nove ministre ali za vlado?

Pahor je tako v sodelovanju z LDS iskal pet novih ministrov in napovedal vezavo zaupnice na njihovo imenovanje. Kandidat za ministra za gospodarstvo je Tomaž Orešič, za ministra za notranje zadeve Branko Janc, za ministrico za javno upravo Zdenka Vidovič, za ministrico za visoko šolstvo Tamara Lah Turnšek in za ministra za kulturo Samo Bevk.

Predstavitve ministrskih kandidatov so bile na zaslišanjih na pristojnih parlamentarnih delovnih telesih sicer pozitivno ocenjene, a sodeč po izjavah kaže, da večini poslancev kakovost kandidatov sploh ni pomembna. Glasovali bodo namreč le za ali proti vladi, pri čemer razmerje moči zaenkrat kaže, da Pahor zaupnice ne bo dobil.

Pahor lahko zagotovo računa le na podporo poslancev SD in LDS, ki jih je skupaj 33. Poleg SDS, SLS, Desusa in šestih poslancev Zares (z izjemo Alojzija Potočnika, ki bo vzdržan) sta podporo vladi odrekla tudi poslanec italijanske narodne manjšine Roberto Battelli in nepovezani poslanec Andrej Magajna. Poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz glede kandidatov nima zadržkov, a "ne verjame, da bo v takih okoliščinah možno še kaj postoriti".

V SNS so se o podpori že odločili, vendar odločitve do glasovanja ne nameravajo razkriti. Tudi štirje nepovezani poslanci (z izjemo Magajne) o podpori še niso odločeni. Njihov vodja Franc Žnidaršič je do uspeha zaupnice močno skeptičen, “ne glede na to, če bi jo nepovezani poslanci podprli ali ne". Zato v poslanski skupini še tehtajo, kaj narediti.

Z zaupnico podpora reformni politiki

Premier je medtem poslance pozval, naj zaupnice ne podprejo, če ne nameravajo podpreti njegove reformne politike, ki jo kljub temu, da bi imel manjšinsko vlado, napoveduje v primeru nadaljevanja mandata. Po seji vlade minuli četrtek je Pahor poudaril, da je odločitev o zaupnici na poslancih, ki jih ne namerava posebej prepričevati. Z odločitvijo bodo prevzeli veliko odgovornost in prav je, da jim pusti, da jo sprejmejo po svoji vesti, je dejal.

Pahor je sicer večkrat pojasnil, da se zavzema za predčasne volitve tudi v primeru, da bo zaupnico prejel, a pri tem nima podpore niti svoje stranke. Dobiti zaupnico in iti na predčasne volitve je namreč po mnenju SD nesmiselno. V primeru zaupnice bi se z manjšinsko vlado potrudili delati do rednih volitev.

STA