Poslavlja se davek na špekulativne nakupe zemljišč

LJUBLJANA > Davek od dobička zaradi spremembe namembnosti zemljišč je leta 2012 takratna vlada Janeza Janše skupaj z vrsto drugih varčevalnih ukrepov vključila v zakon za uravnoteženje javnih financ. Obračunavati se je začel 1. januarja 2013.

Kot je takrat pojasnjevala vlada, gre za protišpekulativno dajatev na dobiček, ki nastaja zaradi spremembe namembnosti zemljišča iz praviloma kmetijske rabe v zemljišče za gradnjo stavb. Še posebej je želela z njim zajeti dobičke, ki so rezultat špekulativnih nakupov kmetijskih zemljišč ob koriščenju informacij o načrtovanih spremembah občinskih prostorskih načrtov.

Davek je bil ob prodaji zemljišča dolžan plačati prodajalec, tako fizična kot pravna oseba. Plačati so ga morali tisti zavezanci, ki so prodali zemljišče za gradnjo stavb in je v času njihovega lastništva prišlo do spremembe namembnosti zemljišča v zemljišče za gradnjo stavb.

Davčna osnova se je določala iz razlike med vrednostjo zemljišča ob prodaji in vrednostjo zemljišča ob nakupu. Če je prišlo do prodaje v letu dni po nakupu, je bilo treba plačati 25 odstotkov davka, nato pa se je davčna stopnja postopoma zniževala. Kdor davka ni želel plačati, takšnega zemljišča deset let ni smel prodati.

Zdaj bo Furs davek prenehal obračunavati. Pojem zemljišče za gradnjo stavb je namreč uvedel zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin iz leta 2006, in sicer za zemljišča, na katerih je gradnja stavb dejansko možna. Zdaj se bo zakon prenehal uporabljati, saj ga je nadomestil novi zakon o množičnem vrednotenju zemljišč, v katerem pa kategorije zemljišč za gradnjo stavb ni več. Za obračun tega davka tako ni več zakonske podlage.