Pospešeno izvajanje okoljskih projektov kohezije in gospodarska rast

LJUBLJANA > Slovenija je imela v koheziji 2007-2013 iz operativnega programa razvoja okolja in prometne infrastrukture za področje okolja na razpolago 548,5 milijona evrov sredstev evropskega sofinanciranja. “Ker je obstajala resna nevarnost, da ta denar ne bo izkoriščen, je bilo izdanih za skoraj 200 milijonov evrov več pravic,” je na današnji novinarski konferenci dejal minister za kmetijstvo in okolje, ki opravlja tekoče posle, Dejan Židan.

Za okoljske projekte 85 odstotkov denarja iz kohezijskih skladov, 15 odstotkov iz proračuna

Okoljski projekti so 85-odstotno financirani iz kohezijskih sredstev, 15 odstotkov denarja za projekte pa država nameni iz integralnega proračuna, je pojasnil Židan. Pospešeno izvajanje projektov okoljske kohezije se je v zadnjih mesecih, kot je dejal, odrazilo predvsem v rasti gradbene aktivnosti.

Prvih šest let kohezije je bilo, kot je poudaril, relativno malo pogodb o sofinanciranju, zato je bilo tudi koriščenje denarja slabo. Še leta 2012 je bilo sklenjenih za 49 milijonov evrov pogodb, lani pa že za 286 milijonov evrov, je navedel. “Konec leta 2012 smo bili v izjemni stiski, saj je bilo od 548,5 milijona evrov sredstev počrpanih le nekaj več kot 18 odstotkov,” je dodal.

Med programi, ki jih izvaja ministrstvo za kmetijstvo in okolje, je poudaril področje ravnanja z odpadki in področje varstva okolja na področju voda. Na področju ravnanja z odpadki gre za naložbe v nova odlagališča in centre za različne oblike predelave odpadkov. “Pomembni so tudi projekti pitne vode, ki zagotavljajo stabilnosti in varnost pri preskrbi z vodo za skoraj 400.000 državljanov,” je pojasnil Židan.

Še trije tvegani projekti

Odločbe za dodelitev denarja projektom so začeli izdajati leta 2007. Redno izdanih odločb je bilo 36, naknadno pa je bilo izdanih tudi 14 odločb dodatnih pravic porabe. Leta 2012 je namreč prejšnja vlada po mnenju Židana sprejela nujno in pravilno potezo, saj je pozvala občine k prijavi novih projektov.

“Izdanih odločb je 50, vendar v praksi lahko govorimo o 49 odločbah, saj so občine odstopile od gradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Nova Gorica,” je pojasnil Židan. Največji projekt je nadgradnja regionalnega centra za ravnanje z odpadki v Ljubljani.

Projektov, ki so tvegani, je bilo konec decembra v Sloveniji sedem, aprila pa le še trije, vredni nekaj manj kot 30 milijonov evrov sofinancerskih sredstev. Za en projekt je odprto vprašanje, ali bo pravočasno zaključen, pri dveh pa, ali bosta izvedena v skladu z zakonodajo, da bosta pridobil okoljevarstveno dovoljenje. “Ti projekti ne ogrožajo države, ogrožajo pa posamezne občine,” je pojasnil.

V novi finančni perspektivi prednost vodooskrbi, krepitvi poplavne varnosti in ravnanja z odpadnimi vodami

Državna sekretarka Andreja Jerina je govorila o novi finančni perspektivi 2014-2020, ki je v sklepni fazi pogajanj z Evropsko komisijo. Celotna vrednost za evropski kohezijski sklad je 1,06 milijarde evrov, pri čemer je Jerina poudarila, da tu ne velja delitev na vzhodno in zahodno Slovenijo, saj je do tega sklada Slovenija upravičena kot celota.

“Pravila na tem področju za novo finančno perspektivo so se nekoliko spremenila, saj je bilo kot novo upravičeno področje dodano področje energetike. Vendar gre pri tem za trajnostno energijo, projekti pa so namenjeni blaženju podnebnih sprememb,” je pojasnila sekretarka.

Med slovenskimi prioritetami v tej perspektivi je poudarila vodooskrbo, krepitev poplavne varnosti in ravnanja z odpadnimi vodami. Predvsem na področju izboljšanja poplavne varnosti na ministrstvu za kmetijstvo in okolje računajo tudi na čezmejne projekte s sosednjimi državami.

STA