Postajamo dežela poštnih nabiralnikov
Ne le Ciper in Liechtenstein, tudi Slovenija postaja dežela poštnih nabiralnikov. “Pa ne zato, ker bi bila davčno tako prijazna, ampak zato, ker pri nas ni nadzora,” opozarja Pavel Sedovnik, namestnik generalnega sekretarja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Zato pa imamo lahko na enem naslovu registriranih kar 70 podjetij, dodaja.
SLOVENIJA > Medtem ko Avstrija, Italija, Nemčija in še nekatere druge države zaostrujejo pogoje za vstop v obrtne dejavnosti, jih namerava Slovenija še omiliti.
Težko je nadzirati
Obrtniki opozarjajo, da je že zdaj težko nadzirati, saj je poslovni naslov, na katerem naj bi podjetje opravljajo neko dejavnost, pogosto zgolj poštni nabiralnik oziroma naslov, kamor prihaja pošta.
Po naših informacijah naj bi nekateri že sedaj mastno služili s tem, da v zameno za plačilo dovolijo podjetjem, da na njihovem naslovu registrirajo svoj poslovni naslov.“Pri tem ne delajo nič nezakonitega, saj to pri nas ni prepovedano, za 'uslugo' pa običajno od vsakega pokasirajo po 100 evrov na mesec,” razkriva naš vir.
Slovenija je namreč v želji po odpravi administrativnih ovir precej poenostavila registracijo podjetja: s. p. je mogoče registrirati v eni uri, d. o. o. pa v enem dnevu. Poleg tega pri vpisu akta o ustanovitvi družbe v sodni register ni potrebno navesti točnega sedeža podjetja, ampak le kraj (na pa tudi ulice in hišne številke), poslovni naslov pa po zakonu o gospodarskih družbah ni statusno-pravna kategorija.
Naslova sedeža podjetja tako v registru ni. Če pa bo Slovenija vrata na stežaj odprla tudi tujcem, bo v primeru nepravilnosti kršitelje še toliko težje izslediti. “Če tujci ne bodo plačevali davkov in prispevkov ali pa bodo kakorkoli drugače kršili slovensko zakonodajo, jim nihče nič ne bo mogel, saj jih enostavno ne bo našel. V državo bomo spustili nelojalno konkurenco, kar bo hud udarec za vse nas, ki poslujemo v skladu z zakonom,” se huduje obrtnik iz Kopra.
Kar 117 podjetij na enem naslovu
“Naši obrtniki, ki delajo v tujini, opozarjajo, da so pod nenehnim nadzorom, pri nas pa je nadzor vse manjši oziroma ga sploh ni,” ne more razumeti Pavel Sedovnik. “Govorimo o poštnih nabiralnikih v davčnih oazah, denimo na Cipru in v Liechtensteinu, doma pa imamo enake primere - podjetja, ki imajo pri nas samo naslov, od njih pa ne dobimo nič.” Seveda ne gre kar vseh metati v isti koš, priznava, a velika večina pomanjkanje nadzora pridno izkorišča.
Na obrtno-podjetniški zbornici v Kopru so nam potrdili, da se vse več Italijanov, v zadnjem času pa tudi Hrvatov, zanima za ustanovitev podjetja v Sloveniji. “Zanimajo jih različne dejavnosti, od gradbeništva do kozmetike, gostinstva in avtoprevozništva,” pravi predsednik koprske zbornice Slavko Vižintin.
“Pred dvema letoma smo odkrili, da je na enem naslovu, mislim, da je bilo to v Izoli, registriranih kar 117 podjetij. Na Jesenicah so bila podjetja registrirana na naslovu, kjer objekta sploh ni več, saj so ga podrli. Kako je to mogoče?” ne more razumeti Sedovnik. Več kot očitno ta podjetja dejavnost opravljajo drugje. “Zato pa imamo toliko sive ekonomije. In potem ugotovimo še, da podjetje posluje brez transakcijskega računa ...” Naj se sliši še tako neverjetno - v Sloveniji je že več kot 15.000 podjetij, ki nimajo TRR. “Ko so ustanovili podjetje, so ga imeli, potem pa so ga zaprli. Vprašanje je, če sploh poslujejo. A če poslujejo, poslujejo gotovinsko, torej na črno,” pravi naš sogovornik.
OZS je tako ministrstvo za javno upravo kot ministrstvo za gospodarstvo že večkrat opozorila na to, a očitno so pristojni gluhi za ta opozorila.
PETRA VIDRIH