Posvojitev tudi brez novega družinskega zakonika
Ministrstvo za delo je ugodilo prošnji lezbijke za posvojitev biološkega otroka njene partnerke. Podlaga za takšno posvojitev obstaja v že več desetletij starem zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Enostranske posvojitve bo tako mogoče izvajati, tudi če bi družinski zakonik na referendumu padel.
LJUBLJANA> Lezbijki sta prošnjo za posvojitev otroka, ki ga je ena od njiju spočela z biomedicinsko pomočjo, najprej naslovili na center za socialno delo. Po zavrnitvi sta se pritožili na drugostopenjski organ, na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je prošnji ugodilo.
Pravica, stara 35 let
Podlago za ugoditev zahtevi daje pred 35 leti sprejeti zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, pojasnjujejo na ministrstvu. Zakon v 135. členu možnosti dostopa do enostranske posvojitve ne loči glede na partnerski status prosilcev, saj ne zahteva niti obstoja zakonske zveze niti zunajzakonske skupnosti niti kakršne koli druge partnerske skupnosti. Otroka po zakonu lahko posvoji vsakdo, seveda pod pogojem, da izpolnjuje posvojitvene pogoje in da je posvojitev v otrokovo največjo korist.
V primeru lezbičnega para strokovni organi niso ugotovili nikakršnih strokovnih zadržkov, ki bi narekovali zavrnitev posvojitve, poudarjajo na ministrstvu: “Nasprotno, v postopku se je večkrat izkazalo, da bi bila takšna posvojitev absolutno v največjem interesu otroka, ki v tej skupnosti že živi in ki mu tudi zagotavlja ustrezno družinsko okolje, varnost in podporo, ki so ključnega pomena za ustrezen otrokov razvoj.”
Ministrstvo se je pri odločitvi, da omogoči prvo tovrstno posvojitev v Sloveniji, opiralo na sodbo vrhovnega sodišča iz lanskega leta. Takrat je vrhovno sodišče slovensko-ameriškemu paru, ki je otroka posvojil v ZDA, priznalo tujo sodno odločbo o enostranski posvojitvi.
Zakonik ne prinaša novosti
Prav možnost, da bi istospolni partner lahko posvojil biološkega otroka svojega partnerja, je ena najbolj spornih točk družinskega zakonika. Tudi zaradi tega nasprotniki zakonika grozijo z referendumom, a na ministrstvu jim zdaj odgovarjajo: “Obstoječa zakonodaja takšne posvojitve omogoča že več let, tako da na to področje morebitni nesprejem družinskega zakonika ne bo vplival.”
Aktivist za pravice istospolnih Mitja Blažič nad odločitvijo ministrstva, da dovoli posvojitev, ni presenečen. Po tistem, ko je enostransko posvojitev v tujini odobrilo vrhovno sodišče, ni bilo več dileme, in ministrstvo je zdaj le sledilo tej odločbi, meni. O tem, zakaj je do prvega primera posvojitve prišlo šele zdaj, pa pravi, da do sodbe vrhovnega sodišča nihče ni vedel, da so enostranske posvojitve dovoljene.
Kolikor ve, naj bi bile v postopku za enostranske posvojitve vsaj še štiri vloge. “Gonja proti novemu družinskemu zakoniku je nesmiselna,” še meni Blažič, kajti zakonik pri enostranskih posvojitvah očitno ne spreminja ničesar.
Da vseeno velja nadaljevati s pripravami na referendum, pa meni Aleš Primc iz civilne iniciative za družine in pravice otrok. Odločitev ministrstva dokazuje, da sporni družinski zakonik, ki ne priznava izjemnega pomena materinstva in očetovstva za rojstvo, razvoj in vzgojo otroka, ne prinaša nič novega na področju materialnih in socialnih pravic otrok, ki že živijo v istospolnih skupnostih, ugotavlja. “To je še en dokaz, da je glavni namen zakonika razvrednotenje materinstva in očetovstva, zaradi česar ga bo treba zavrniti na referendumu,” pravi Primc.
JANA KREBELJ
