Potočnik pozval k skupni strategiji za severni Jadran
Ob dialogu med Slovenijo in Italijo glede plinskih terminalov bi lahko bila končna rešitev ugodnejša za okolje in državi kot v primeru, če dialoga ne bo, je danes v DZ dejal evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Prepričan je, da je treba izdelati skupno strategijo držav, ki si delijo severni Jadran.
LJUBLJANA> Komisar Potočnik je na današnji skupni seji odborov DZ za okolje in zadeve EU na vprašanje poslancev glede gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu pojasnil, da so plinski terminali italijanska naložba, ki pa mora spoštovati tudi zahteve, ki jih predpisuje skupna evropska zakonodaja.
Presoja vplivov na okolje za tri naložbe hkrati
“Gre za tri investicije, ena na obali, druga je povezava na plinovod in tretja na morju. Vztrajali smo, da se naredi presoja vplivov na okolje vseh treh investicij hkrati,” je dejal Potočnik.
Evropska direktiva predvideva tudi popolno obveščanje javnosti in možnost javnosti do vpogleda. Če se ne strinja s čimerkoli, lahko pred upravnimi organi izpodbija postopke. “Če gre za čezmejne vplive, kar po našem mnenju v tem primeru gre, mora biti po direktivi vzpostavljeno posvetovanje z državo, ki je prizadeta. To so na italijanski strani naredili,” je dejal Potočnik.
Ob tem je poudaril, da za omenjene objekte še ni bilo izdano nobeno gradbeno dovoljenje. Šele po njegovi izdaji namreč lahko komisija po zakonodaji začne prekrškovni postopek, če bi ga opazili.
Potočnik je poudaril, da pozorno spremljajo to naložbo in da so stalno vključeni v vzpodbujanje obeh držav k dialogu.
Do leta 2020 25-odstotni delež obnovljivih virov
Glede investicije šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj je opozoril, da je vedno treba najti rešitev, ki celovito upošteva vse učinke. Poudaril je, da ima komisija omejene pristojnosti o energetskem odločanju posameznih držav, da pa ni več svobode pri zavezi do izpolnjevanja ciljev deleža energije iz obnovljivih virov energije. Slovenija mora do leta 2020 doseči 25-odstotni delež obnovljivih virov.
“Država mora upoštevati sprejete obveznosti na EU in mednarodni ravni, če je modra, mora upoštevati tudi trende in smeri razvoja, v katere gremo. In resno gremo v smer, da se zmanjša izpuste CO2 do 2050 za 80 do 95 odstotkov,” je dejal Potočnik.
Digitalni enotni trg
Pri predstavitvi delovnega programa Evropske komisije za leto 2012 je Potočnik še poudaril, da je enotni trg najmočnejši motor rasti EU, da pa teče gladko, mora biti dobro naoljen. Slovenija je na križišču evropskih poti in leta 2004 smo dokazali, da smo prilagodljivo gospodarstvo, ki je sposobno izkoristiti potencial odprtega trga. Ni razloga, da bi tako ne bilo tudi v prihodnje, je dejal Potočnik.
Digitalni enotni trg je velika priložnost, če jo bomo znali izkoristiti. Če nam ne uspe zagotoviti perspektivne prihodnosti mladih, bomo ogrozili našo skupno prihodnost. Visoka nezaposlenost mladih je eden najbolj nujnih in resnih izzivov.
V komisiji bodo nadaljevali tudi aktivnosti na področju socialne politike in zaposlovanja ter aktivnosti na področju migracij in pametno urejenih meja. Reševali bodo tudi razdrobljenost v evropskem raziskovalnem prostoru, omogočili bodo peto svoboščino - prost pretok znanja.
Evropski energetski sistem, odprtje trgov za podjetja
Prednostna naloga ostaja tudi oblikovanje evropskega energetskega sistema, ki zagotavlja trajnost, konkurenčnost in zanesljivost oskrbe, letos to vsebuje pregled jedrskih predpisov in pregled zavez na področju obnovljivih virov po letu 2020. V komisiji si bodo prizadevali za odprtje trgov za podjetja. V ta namen proučujejo možnosti sklenitve prostotrgovinskega sporazuma z Japonsko in sporazume o investicijah s Kitajsko. Slovenija je na čelu držav, ki naj bi imele od tovrstnih pogodb največ koristi.
Letos bo tudi ključni moment prehoda na prenovljeni sistem trgovanja z emisijami.
Prednostna naloga komisije pa je doseganje rezultatov na vseh ravneh. Na nacionalni ravni gre za prizadevanja za nadaljevanje ukrepov v okviru evropskega semestra, ki jih je treba okrepiti. Države članice morajo oddati komisiji svoje nacionalne programe reform do 17. aprila, komisija bo na podlagi analiz pripravila nova priporočila za posamezne države do 30. maja.
STA