Potrjena namera o ponovni vzpostaviti železniške proge Imeno-Kumrovec

Slovenija
, posodobljeno:

Župani z obeh strani Sotle so v teh dneh v Podčetrtku potrdili namero o ponovno vzpostavitvi železniške proge Imeno-Kumrovec-Savski Marof, ki je bila ukinjena pred 20 leti. Po oceni županov bi železniška povezava krajem ob Sotli prinesla gospodarski in turistični razvoj.

Titova rojstna hiša v Kumrovcu
Titova rojstna hiša v Kumrovcu

PLANICA > Železniško progo med Imenim in Zagrebom, ki po slovenskem ozemlju poteka le slab kilometer in pol, so pred dvema desetletjema ukinili zaradi upadanja števila potnikov.

Župani občin, skozi katere vodi proga, se v zadnjih letih vse bolj zavzemajo za ponovno vzpostavitev povezave, zamisel so na nedavnem sestanku podprli tudi direktor družbe SŽ - Infrastruktura Matjaž Krajnc, direktor potniškega prometa na Slovenskih železnicah (SŽ) Boštjan Koren ter minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki opravlja tekoče posle, Zdravko Počivalšek.

Hrvaški župani ocenjujejo, da imajo posluh za projekt tudi Hrvaške železnice. "Na sestanku smo sklenili, da bomo prizadevanja za progo nadaljevali, pri čemer bomo ostro pismo naslovili na politiko, ji sporočili, da si želimo revitalizacije proge, prav tako bomo v kratkem sklicali sestanek z vsemi pristojnimi, torej z ministrstvi za promet Slovenije in Hrvaške," je po srečanju povedal gostitelj, župan Podčetrtka Peter Misja.

Zahtevo za obuditev Kumrovške proge bosta Misja in župan Bistrice ob Sotli Franjo Debelak skupaj s sedmimi hrvaškimi župani poslala vladama obeh držav.

Tako kot ostali udeleženci sestanka je prepričan, da za ponovno vzpostavitev železniške povezave ni več ovir, bo pa treba soglasje za uresničitev projekta dobiti še v vrhu politike. Ponovno ureditev proge podpira tudi Počivalšek, ki je izpostavil, da bi železnica preprečila izseljevanje prebivalcev s tega območja, zelo pomembna pa bi bila tudi za razvoj gospodarstva in turizma na obeh straneh meje.

Župan Kumrovca Robert Šplajt je dodal, da je revitalizacija proge pomembna za celotno dolino Sotle, tudi v luči izboljšanja demografske slike, ki je predvsem na hrvaški strani čedalje slabša. Tudi turizem in gospodarstvo na hrvaški strani nista v razcvetu, zato Šplajt upa na razumevanje politike za revitalizacijo.