Potrošniku “prijazen” davek

Slovenija
, posodobljeno:

Vlada je včeraj sprejela dva nova davčna zakona, od katerih si v prihodnjih dveh letih obeta dodatnih 50 milijonov evrov v državni proračun. Davek na bilančno vsoto bank bo veljal še dve leti, nov pa je davek na finančne storitve. Slednjega potrošnik ne bi smel zaznati, je prepričan državni sekretar na finančnem ministrstvu Aleš Živkovič.

Državni sekretar Aleš Živkovič je prepričan, da se nov davek na finančne storitve ne bo prevalil na potrošnika
Državni sekretar Aleš Živkovič je prepričan, da se nov davek na finančne storitve ne bo prevalil na potrošnika

LJUBLJANA> Vlada predlaga, da se finančne storitve obdavčijo z davkom v višini 6,5 odstotka. Davek naj bi predvidoma veljal za leti 2013 in 2014, letni finančni učinek pa je ocenjen na 35 milijonov evrov.

“Potrošnik davka ne bo zaznal”

Predmet obdavčitve bodo tiste finančne storitve, ki so bile doslej oproščene plačila davka na zavarovalniške storitve ter davka na dodano vrednost (DDV). Zavezanci za davek bodo banke in druge finančne institucije, obračunaval pa se bo od nadomestila (provizije), ki se zaračuna za opravljeno finančno storitev. Ker bodo obdavčene zgolj provizije na opravljeno transakcijo, na primer na dvig gotovine na bankomatih, in ne sama transakcija, bo davčna osnova razmeroma nizka, zato na finančnem ministrstvu pričakujejo, da učinka na inflacijo ne bo. Davek se ne bo prevalil na potrošnika, a tudi če bi se, to ne bo pomenilo bistvenega znižanja kupne moči. “Potrošnik sam tega ne bo zaznal,” je prepričan Aleš Živkovič.

Od zaostritve pogojev, pod katerimi si lahko banke znižajo osnovo za obračun davka na bilančno vsoto, pa si vlada obeta 14 milijonov evrov proračunskih prihodkov letno; zdaj se iz tega naslova v proračun steče približno sedem milijonov evrov. Davek bo veljal še do konca leta 2014.

Članstvo v OZS ni več obvezno

Vlada je včeraj potrdila tudi spremembe obrtnega zakona, s katerim se ukinja dosedanje obvezno članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) in uvaja prostovoljno članstvo. Predlog vsebuje šestmesečno prehodno obdobje za morebiten izstop iz OZS. “Verjamem, da smo s tem v veliki meri ugodili zahtevam OZS in da je zakon neka dobra osnova za korak naprej tudi v tem pomembnem delu slovenskega gospodarstva,” je prepričan minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav.

Skoraj 1700 manj zaposlenih

V prihodnji dveh letih pa se obetajo spremembe tudi v državni upravi. Vlada je namreč sprejela skupni kadrovski načrt, ki predvideva, da se v civilnem delu število zaposlitev v letu 2013 v primerjavi s številom zaposlenih v začetku letošnjega avgusta zniža za 816, v letu 2014 pa za 866.

PETRA VIDRIH, STA