Praporščakov ZZB NOB niso povabili na proslavo ob dnevu suverenosti v Kopru

Slovenija
, posodobljeno: 21. 10. 2026, 15:47

Zveza združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB Slovenije se ne bo udeležila državne proslave ob dnevu suverenosti, saj nanjo niso povabili praporščakov ZZB. Menijo, da so organizatorji proslave, ki bo v nedeljo, s tem izključili pomemben del zgodovine. Prapori ZZB NOB Slovenije namreč simbolizirajo del poti do samostojne države, so izpostavili.

Vrnitev Primorske k matični domovini, proslava, praporščaki, Nova Gorica, zastava

Zveza združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB Slovenije se ne bo udeležila državne proslave ob dnevu suverenosti, saj nanjo niso povabili praporščakov ZZB.

Foto: Jure Batagelj

LJUBLJANA, KOPER > ZZB za vrednote NOB Slovenije obžaluje, da so pri pripravi državne proslave ob dnevu suverenosti prezrli zgodovinsko vlogo narodnoosvobodilnega boja. Menijo, da iz zgodovinskega spomina in javnega obeleževanja ne gre izpuščati dogodkov, ljudi in vrednot, ki so pomembno prispevali k oblikovanju slovenske državnosti. Dan suverenosti sicer obeležuje enega ključnih dogodkov v procesu osamosvajanja Slovenije in simbolizira prevzem nadzora nad lastnim ozemljem. "Je priložnost, da se spomnimo vseh, ki so s svojim pogumom, vztrajnostjo in predanostjo prispevali k nastanku samostojne in neodvisne Slovenije," so zapisali v sporočilu za javnost.

Dodatna pojasnila jutri

Iz Urada za komuniciranje so za STA sporočili, da bodo pojasnila podali na novinarski konferenci, ki bo v četrtek ob 12. uri. Predstavili bodo tudi program osrednje državne proslave ob dnevu suverenosti ter aktivnosti, ki bodo 24. in 25. oktobra v okviru praznovanja dneva suverenosti v Kopru.

"Zgodovine ne moremo izbirati po delih, ki nam ustrezajo"

Toda pot slovenskega naroda do svobode in lastne državnosti se ni začela šele v procesu osamosvajanja. "Posebno mesto v tej zgodovinski poti ima tudi obdobje druge svetovne vojne, ko se je slovenski narod uprl okupatorjem in njihovim sodelavcem ter se v okviru narodnoosvobodilnega boja boril za svoj obstoj, svobodo, dostojanstvo in pravico do lastne prihodnosti," so poudarili.

"Brez upoštevanja tega obdobja ni mogoče celovito razumeti poti do današnje slovenske države. Priznanje partizanske vojske od zahodnih zaveznikov ter njen osvobodilni boj sta pomembno prispevala tudi k priključitvi Primorske k matični domovini," so zapisali. Med ključnimi dogodki so našteli še Primoža Trubarja in druge protestante, taborsko gibanje v 19. stoletju, generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev, ki so prispevali k uveljavitvi slovenske oblasti na Štajerskem, organizacijo TIGR, ki se je upirala fašizmu in se zavzemala za ohranitev slovenske narodne identitete na Primorskem, ter priključitev Prekmurja k matični domovini. "Zgodovine ne moremo izbirati po delih, ki nam ustrezajo. Lahko jo razumemo, spoštujemo, se iz nje učimo in črpamo vrednote za prihodnost. Le s celovitim spoštovanjem zgodovinskih dejstev in vseh odločilnih obdobij naše preteklosti lahko gradimo skupno prihodnost na temeljih svobode, suverenosti in solidarnosti," so še poudarili.