Pravniki z različnimi stališči o predčasnih volitvah
Ustavni pravniki so na srečanje k predsedniku republike Borutu Pahorju prišli z različnimi stališči glede najboljše možnosti razpisa predčasnih volitev. Dilema je glede skrajševanja rokov, odprlo pa se je vprašanje “mirovanja rokov med počitnicami”.
LJUBLJANA > Po različnih stališčih ustavnih pravnikov bo odločitev o tem, kdaj bomo šli na predčasne volitve, v rokah predsednika republike. Tako je pred srečanjem dejal tudi ustavni pravnik Andraž Teršek, ki je sicer izpostavil možnost mirovanja rokov med počitnicami, kar bi omogočilo poznejšo izvedbo volitev. Podobno vprašanje je izpostavil tudi pravnik Janez Pogorelec. Ocenjuje, da bi predsednik morda lahko z razpustitvijo parlamenta čakal nekaj dni, največ pa en mesec.
Vsaka od rešitev ima po njegovih besedah določene prednosti in določene slabosti. “Najbolj čista rešitev je ta, da se gre po ustavi in po rokih,” je dejal. Skrajševanje rokov pa je po njegovem mnenju problematično zato, ker bi državljane trikrat v enem mesecu poslali na volišča. Težko pa bi po njegovih ocenah toliko razpotegnili roke, da bi imeli predčasne volitve skupaj z lokalnimi.
Teršek iz ustavnega vidika ocenjuje, da je predčasne volitve moč razpisati že 19. dan po tem, ko odstop predsednice vlade dobi pravni učinek. Prvi korak, ko se predsednik republike sestane s poslanskimi skupinami, je namreč po njegovem mnenju lahko zaključen v enem dnevu, ker se poslanske skupine lahko kategorično odpovedo iskanju novega mandatarja. Ključnih je 14 dni, v katerem imajo poslanci ustavno pravico predlagati mandatarja, zato se ji po njegovem prepričanju “ne gre s podpisi vnaprej odpovedati”.
A z vidika državljana pravi, da volitve niso nekaj, “k čemur bi hiteli kar tako”. Po njegovem, kot pravi, “ustavniškem mnenju”, ki izhaja iz odločb ustavnega sodišča, pa med poletnimi počitnicami ne sme biti ne volitev in ne predvolilne kampanje. To je v ustavnem redu jasno, je dodal.
Pravnik Ciril Ribičič pa je poudaril, da je poleg problema časa treba “vzeti v obzir tudi to, da bodo volitve čim bolj legitimne, da bo čim več možnosti, da se ljudje informirajo o kandidatih, čim več možnosti, da se s parlamentarnimi strankami enakopravno soočijo tudi tiste, ki so za zdaj zunaj parlamenta”.
Nekateri omenjajo še možnost, da bo treba počakati na vse roke, o odloku za razpis volitev pa da bi lahko presojalo ustavno sodišče. To bi lahko datum volitev nekoliko potegnilo proti jeseni. A spet vprašanje, za koliko sploh, saj bi ustavno sodišče lahko dokaj hitro odločilo.
STA