Pravnomočna kazen za Počivalška in Hojsa, postopka zoper Vizjaka in Dikaučiča zastarala

Slovenija
, posodobljeno: 6. 08. 2026, 12:23

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je končala še zadnje štiri prekrškovne postopke proti ministrom nekdanje vlade, ki so ob izteku mandata maja 2022 zaprosili za izplačilo nadomestila za neizkoriščeni dopust, vendar se niso izločili iz odločanja o svojih vlogah.

Postopka proti nekdanjima ministroma Alešu Hojsu in Zdravku Počivalšku sta se končala s pravnomočno potrditvijo odločitev KPK.

Postopka proti nekdanjima ministroma Alešu Hojsu in Zdravku Počivalšku sta se končala s pravnomočno potrditvijo odločitev KPK.

Foto: Sašo Švigelj

Postopka proti nekdanjima ministroma Alešu Hojsu in Zdravku Počivalšku sta se končala s pravnomočno potrditvijo odločitev KPK. Sodišča prve in druge stopnje so presodila, da sta se znašla v okoliščinah nasprotja interesov ter kršila zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Vsakemu je bila izrečena globa v višini 400 evrov.

Drugače sta se razpletla postopka proti nekdanjima ministroma Marjanu Dikaučiču in Andreju Vizjaku. Zaradi odločitev prvostopenjskega sodišča in poteka štiriletnega splošnega zastaralnega roka sta bila postopka ustavljena. KPK opozarja, da so tako ob enakih dejanskih okoliščinah in očitanih ravnanjih nastale različne pravne posledice.

Trije ministri odločb niso izpodbijali

KPK je med novembrom 2023 in februarjem 2024 izdala skupno osem prekrškovnih odločb proti nekdanjim ministrom. Jože Podgoršek, Boštjan Koritnik in Simona Kustec odločitev niso izpodbijali, preostalih pet ministrov pa je vložilo zahteve za sodno varstvo.

Andrej Vizjak

Andrej Vizjak

Foto: Primoћ Lavre

Prvi izmed sodno obravnavanih primerov, postopek proti Andreju Širclju, je bil na višjem sodišču končan februarja letos. Tako Okrajno kot Višje sodišče v Ljubljani sta potrdili odločitev KPK, da je Šircelj kršil določbe o nasprotju interesov.

Med aprilom in julijem so bile izdane še pravnomočne sodbe v postopkih proti Hojsu, Počivalšku, Dikaučiču in Vizjaku. V primerih Hojsa in Počivalška sta okrajni sodišči v Ljubljani in Celju pritrdili KPK, da bi se morala ministra izločiti iz odločanja o lastnih vlogah. Ker tega nista storila, sta po presoji sodišč kršila zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Njuni pritožbi sta zavrnili tudi višji sodišči. Sodišča so med drugim poudarila, da se od funkcionarjev pričakuje poznavanje njihovih obveznosti in določb zakona, katerega namen je krepitev pravne države, integritete in transparentnosti ter preprečevanje korupcije in nasprotja interesov.

V primerih Dikaučiča in Vizjaka pa je ljubljansko okrajno sodišče marca letos ugodilo zahtevama za sodno varstvo. Presodilo je, da bi moralo biti v izreku odločbe poimensko navedeno, kdo je v času odločanja predsedoval vladni komisiji za administrativne zadeve in imenovanja, čeprav je pred tem Višje sodišče v Ljubljani v Šircljevem primeru že potrdilo odločitev KPK. Komisija se je zoper obe sodbi pritožila. V Vizjakovem primeru je višje sodišče njeni pritožbi maja ugodilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Toda še pred dokončno odločitvijo je potekel štiriletni splošni zastaralni rok. Zaradi zastaranja sta bila nato ustavljena postopka proti Vizjaku in Dikaučiču.

KPK opozarja na neenotno sodno prakso

Na komisiji menijo, da različni razpleti postopkov ob identičnih okoliščinah odpirajo vprašanje neenotne sodne prakse in učinkovitosti pravne države. Medtem ko so bile kršitve Širclja, Hojsa in Počivalška pravnomočno potrjene, Dikaučič in Vizjak zaradi zastaranja nista bila sankcionirana. Takšen rezultat je po oceni KPK izjemno zaskrbljujoč. V interesu javnosti je, poudarjajo, da se sodni postopki končajo v razumnem času in dobijo ustrezen pravni epilog. Komisija je zato že predlagala, da bi sodišča njene primere obravnavala prednostno. Če prednostne obravnave ne bo mogoče zagotoviti, bi bilo treba po njenem mnenju razmisliti o podaljšanju zastaralnih rokov za prekrške. Sedanji primeri namreč kažejo, da lahko postopki zastarajo še pred pravnomočno vsebinsko odločitvijo, zaradi česar so sankcije za primerljiva ravnanja na koncu različne.