Pravosodna ministrica vodji poslancev SD zagrozila s tožbo

LJUBLJANA > Sklic nujne seje komisije za nadzor javnih financ so zahtevali v NSi, saj so želeli pojasnila o omenjenem nakupu stavbe, v kateri naj bi domovali upravno, delovno in socialno sodišče ter višje delovno in socialno sodišče.

Prednik ministrico označil za eno od glavnih osumljenk

Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je vodji poslancev SD Janiju Predniku v državnem zboru zagrozila s tožbo, ker jo je označil za eno od glavnih osumljenk v kriminalistični preiskavi afere sodna stavba.

"Ne jaz ne minister za finance ne vlada nismo bili nevedni, ampak zavedeni," je na seji parlamentarne komisije za nadzor javnih financ o spornem nakupu nove sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani dejala ministrica za pravosodje. Žal mi je, da sem kot general po bitki, ampak v času, ko sem podpisovala pogodbo, sem verjela, da je bil posel izpeljan v skladu s pravili, veljavno zakonodajo in načeli skrbnega gospodarja, je dejala ministrica, ki je premierju Robertu Golobu v začetku tega tedna ponudila svoj odstop. Golob je včeraj sporočil, da bo njen odstop sprejel predvidoma naslednji teden, ko mu bo ministrica posredovala svoje končne ugotovitve glede nakupa stavbe na Litijski.

Vida Čadonič Špelič (NSi) je ministrici dejala, da si sicer zastavlja prava vprašanja, ko želi zadevo razčistiti, "a veliko prepozno". Ob tem je izpostavila tudi njeno odgovornost kot nosilke javne funkcije.

Ministrica je dejala, da je sicer morda res nekoliko pozno sprejela objektivno odgovornost, a "ta v resnici nikoli ni bila vprašljiva". Vprašanj po njenih besedah ni mogla zastavljati, dokler se niso pojavili jasni indici in sumi nepravilnosti. Kot je pojasnila, se je to zgodilo, ko je zaznala hkratno menjavo telefonov več oseb na ministrstvu in zdaj nekdanjega sekretarja SD Klemna Žiberta. Znova je poudarila, da si želi transparentne razprave in da je dolžna preveriti vse sume nepravilnosti, zavrnila pa je očitke v javnosti in poudarila, da vsekakor ni pooblaščena za kriminalistične preiskave.

Pri poslu naj bi bila zavedena

Članom komisije je podrobneje pojasnila potek priprave projekta in postopek nakupa stavbe, omenila je pogovore z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem, sestanke in dogovore, za katere prej ni vedela, opozorila uradnic o tveganjih in nepravilnostih pri poslu, ki pa so bila preslišana, in "kadrovsko rošado" na ministrstvu. Ponovila je, da je bila sama pri poslu zavedena.

Glede razlik v cenitvah stavbe je izpostavila dvom, ali je bila prva cenitev iz leta 2017 narejena na podlagi ustrezne površine, kajti po tisti cenitvi je površina atrija 2000 kvadratnih metrov, po cenitvi iz leta 2023 pa 200 kvadratnih metrov, kar je tudi ustrezno, je pa zato večja uporabna površina stavbe. Tu gre po ministričinih besedah torej morebiti za sum prirejene cenitve oziroma tudi sum kaznivega dejanja oškodovanja upnikov, kar bo, kot je napovedala, v kratkem tudi naznanila ustreznim organom pregona.

Da bo ministrstvo stavbo obdržalo, je po njeni oceni iz več razlogov najverjetnejši scenarij, zato na ministrstvu zdaj tudi pregledujejo možnost namembnosti te stavbe. Ena od možnosti je tudi preselitev distribucijskega arhivskega centra ministrstva za pravosodje s Šmartinske ceste, kjer sedaj plačujejo 360.000 evrov najemnine letno. "V tem primeru bi tudi obnova stala veliko manj," je dodala.

Člani odbora so po več kot triurni razpravi sprejeli sklepe, s katerimi računskemu sodišču predlagajo revizijo pravilnosti in smotrnosti poslovanja pri nakupu omenjene stavbe, sektorju proračunske inšpekcije ministrstva za finance pa priporočajo nadzor nad porabo sredstev iz državnega proračuna pri sklenitvi omenjene pogodbe. Ministrstvo za javno upravo pa je komisija pozvala, da v 15 dneh posreduje analizo s podatki o deležu pravnih poslov nad vrednostjo milijon evrov, v katerih je bila pred pridobitvijo nepremičnega premoženja države opravljena cenitev premoženja, in sicer v mandatu vlade Roberta Goloba.