Praznični vlak še ne pomeni konca gradnje drugega tira

LJUBLJANA • “Takšen projekt ni končan takrat, ko pride takšen ali drugačen praznični vlak po tirih, ampak je končan takrat, ko investicija dobi uporabno dovoljenje,” je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril predsednik projektnega sveta za civilni nadzor nad gradnjo drugega tira Jadran Bajec. S tem je opozoril na razliko med dokončanjem gradbenih del in dejanskim začetkom obratovanja nove železniške povezave.

Po zadnjih napovedih družbe 2TDK naj bi uporabno dovoljenje pridobili do konca prihodnjega marca. Toda s tem postopkov še ne bo konec. Slediti mora pridobitev dovoljenja za začetek obratovanja, ki bo omogočilo redni železniški promet. Bajec je prepričan, da bo treba na to počakati še nekaj mesecev več. “Mi trdimo, da to ne bo pred jesenskim rokom oziroma pred jesenskim terminom, ko železnice objavljajo potovalne čase,” je dejal.

Brez enotnega terminskega načrta

Projektni svet je v desetem poročilu, ki zajema obdobje od oktobra 2025 do letošnjega septembra, vodenje gradnje sicer ocenil kot pogojno pozitivno. Kot je pojasnil Bajec, so glavna tveganja po njihovi presoji obvladovana, čeprav bi jih bilo mogoče obvladovati bolje.

Precej manj zadovoljni so z obvladovanjem časovnice. Družbi 2TDK se z izvajalcem še vedno ni uspelo dogovoriti o celovitem terminskem načrtu, temveč gradnjo spremlja množica delnih in nedokončanih načrtov. Po oceni nadzornikov to pomeni, da ni skupnega izhodišča, na podlagi katerega bi bilo mogoče jasno ugotavljati in vrednotiti zamude.

Med največjimi odprtimi tveganji ostaja plazenje na območju kanjona Glinščice. V projektnem svetu opozarjajo, da težave niso nastale zgolj med gradnjo, temveč njihove vzroke vidijo predvsem v nepravilnem in pomanjkljivem pristopu že v pripravljalni fazi projekta.

Kam bosta šli dve milijardi evrov?

Civilni nadzorniki odpirajo tudi vprašanje porabe denarja, ki se v državni proračun steka iz pribitka k cestnini in takse na pretovor. Po njihovih ocenah gre za približno dve milijardi evrov presežnih sredstev, za katera še vedno zahtevajo jasno opredelitev namenske porabe.

Kot je poudaril član projektnega sveta Damir Josipovič, so pristojne že večkrat pozvali, naj določijo, za katere namene bodo ta sredstva uporabljena.

Josipovič je bil kritičen tudi do sodelovanja z družbo 2TDK. Člani sveta namreč zahtevanih gradiv pogosto niso prejeli, v številnih primerih pa so jim bili dokumenti posredovani šele po tem, ko so bili že potrjeni. “Tako da za nazaj odpiramo določene stvari, kar je kontraproduktivno,” je opozoril.

Politika ni dorasla tako velikim projektom

Še ostrejši je bil član projektnega sveta Emil Milan Pintar, ki je k poročilu podal ločeno mnenje. Prepričan je, da bi si negativno oceno za vodenje enega največjih slovenskih infrastrukturnih projektov zaslužila predvsem politika. “Slovenska politika ni dozorela za vodenje tako velikih projektov in dela celo vrsto napak,” je bil kritičen.

Med najbolj problematičnimi odločitvami je izpostavil številne menjave vodstva projekta. Po njegovih navedbah so vlade oziroma nadzorni sveti, ki so jih imenovale, kar šestkrat zamenjali nosilce projekta, ne da bi pri tem dokazovali krivdne razloge za njihove razrešitve.

Pintar je spomnil, da je projektni svet že v svojem prvem poročilu vladi predlagal imenovanje strokovnega direktorja, ki bi zagotovil trajno in stabilno vodenje projekta. Takšnega pristopa po njegovem prepričanju ni bilo.

Znova je opozoril tudi na odločitev, da bo nova proga elektrificirana z enosmernim namesto z izmeničnim tokom, kar nadzorniki že dalj časa ocenjujejo kot strokovno neustrezno izbiro.

“To so stvari, ki kažejo, da bo ta projekt pripeljan ves obtolčen, okamenjan, izdolben, navrtan, črviv do uspešnega konca z letom in pol zamude in s finančno preseženo načrtovano vrednostjo,” je bil slikovit Pintar.

Družba 2TDK je sicer še septembra zagotavljala, da projekt kljub zahtevni gradnji, inflaciji in rasti cen ostaja znotraj finančnega okvira, določenega z investicijskim programom iz leta 2019.

Vzporedni tir bi morali graditi sočasno

Na novinarski konferenci so se dotaknili tudi gradnje vzporednega, levega tira med Divačo in Koprom, s katerim naj bi nova povezava postala dvotirna. Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko je v začetku oktobra v javno obravnavo poslalo osnutek zakona o državnem poroštvu za financiranje njegove gradnje.

V projektnem svetu vztrajajo, da bi bilo smiselneje oba tira graditi sočasno. Josipovič je opozoril, da se tudi pri pripravah na gradnjo vzporednega tira ponavljajo stare težave, predvsem pomanjkljivosti v postopkih pridobivanja dovoljenj in soglasij na ministrstvu ter pri drugih pristojnih organih.

Čeprav se torej gradnja drugega tira bliža koncu, ostaja odprto vprašanje, kdaj bo nova železniška povezava zares začela služiti svojemu namenu. Po oceni civilnih nadzornikov bo do takrat potrebnih še kar nekaj korakov.