Pred 25 leti so Slovenci prvič okusili demokracijo

LJUBLJANA > Prve povojne demokratične volitve, ki se jih spominjamo danes, so eden najvažnejših tlakovcev na poti slovenske samostojnosti. Skupščina socialistične republike Slovenije (SRS) je bila tridomna, volitve vanjo pa so potekale v več delih: 8. aprila so volilci izbirali 80 delegatov družbenopolitičnega zbora in 80 delegatov zbora občin, 12. aprila pa še 80 delegatov zbora združenega dela, izvedli pa so še drugi krog volitev v zbor občin.

Na prvih demokratičnih večstrankarskih volitvah so v družbenopolitičnem zboru s 54,8 odstotka glasov (47 sedežev) zmagale stranke, združene v Demokratično opozicijo Slovenije (Demos). Med posameznimi strankami so volilci največ, 14 sedežev namenili Zvezi komunistov Slovenije-Stranki demokratične prenove (ZKS-SDP), ki je januarja 1990 izstopila iz Zveze komunistov Jugoslavije.

Neštetokrat predvajani posnetki polne dvorane delegatov, ki jim predseduje France Bučar, nosijo datum 9. maj, ko je potekala ustanovna seja skupščine SRS. Bučar, ki je bil izvoljen kot eden od kandidatov Demosove koalicije, se je takrat v zgodovino zapisal z besedami: “S konstituiranjem te skupščine lahko menimo, da se je končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja.”

Battelli: Za nami je pomembna pot

Poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli - poleg Janeza Janše edini, ki je bil izvoljen na vseh demokratičnih volitvah doslej - se je za naš časnik na minulega četrt stoletja ozrl z dobrimi občutki: “Pot, ki je bila prehojena do sedaj, je zelo pomembna in je bila v veliki meri uspešna. Evroatlantska integracija Slovenije je omogočila, da je ta prostor postal varen in potencialno toliko svoboden kot še nikoli prej v zgodovini. To niso malenkosti.” Temna plat medalje je, da se ljudje tega premalo zavedajo in ne izkoriščajo vseh možnosti, ki so se odprle mladi državi.

Tudi glede delovanja manjšin so bili začetki zelo obetavni: “Ustavna ureditev vprašanja avtohtonih narodnih skupnosti je omogočila Sloveniji, da je bila priznana brez vsakršnega problema in je lahko vstopila v vse mednarodne organizacije.” Resničnost pa je po njegovih besedah takšna, da se ustava in zakoni ne uresničujejo na ključnih točkah, kot so položaj jezikov, šolstvo, gospodarska osnova za delovanje manjšin, ki zaradi tega lahko delujejo le kot zastopstva in društva. Te okoliščine vodijo v asimilacijo manjšin. “Na primeru manjšin se vidi tudi kakovost celotne državne ureditve. Manjšine so le lakmusov papir,” pravi Battelli, “tudi na drugih področjih imamo kršenje, neizvajanje ali selektivno izvajanje zakonodaje do primerov, ko je mogoče dvomiti v neodvisnost sodstva in sposobnost neodvisnega delovanja ostalih vej oblasti.”

Imena, ki so pustila bolj ali manj globoko sled

Imena vseh 240 delegatov, ki so bili aprila 1990 izvoljeni v skupščino, je danes težko najti. Obče znana so predvsem imena delegatov družbenopolitičnega zbora, danes bi jim rekli poslanci državnega zbora. Mnogi med njimi so še vedno med vidnimi politiki. Med drugimi to velja za sedanjega predsednika republike, takrat 27-letnega Novogoričana Boruta Pahorja. Poleg njega so bili na Primorskem izvoljeni še Jožef Školč, Peter Bekeš, Franco Juri, Peter Reberc, Žaro Pregelj, Marjan Podobnik, Andrej Magajna, Hubert Požarnik in Nada Bolcar.

V arhivu PN smo izbrskali tudi imena primorskih delegatov v zboru občin. To so bili Boris Jež (Ajdovščina), Milan Volk (Ilirska Bistrica), Janez Jug (Izola), Aurelio Juri, Daniel Božič (Koper), Aleksander Lovec, Bruno Podveršič (Nova Gorica), Tomaž Pavšič (Idrija), Fedja Klavora (Tolmin), Vojka Štular (Piran), Iva Vodopivec (Sežana), Vladimir Slejko (Postojna) in Daniel Starman (obalne občine).

Pred 25 leti je bil v drugem korgu predsedniških volitev izvoljen predsednik predsedstva Milan Kučan, ki je z 58,6 odstotki glasov premagal političnega disidenta Jožeta Pučnika. Volitvam v skupščino je maja sledilo oblikovanje 27-članske Demosove vlade. Predsedoval ji je Lojze Peterle. Prva demokratično izvoljena skupščina je zagotovila sprejem zakonodaje in novo ustavo, ki sta bili podlaga za osamosvojitev Slovenije leta 1991.

JANA KREBELJ