Pred sejo ESS v zvezi z SDH še številni pomisleki

LJUBLJANA > Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je pred sejo priznal, da je minister za finance Uroš Čufer na četrtkovih pogajanjih posebne delovne skupine ESS za holding prisluhnil nekaterim njihovim predlogom, ne pa še vsem, za katere menijo, da so zelo pomembni.

Vprašanji varovalk za zaščito državnega premoženja pred razprodajo in vpliva zaposlenih pri odločitvah

Po njegovih besedah je še vedno odprto vprašanje varovalk za zaščito državnega premoženja pred razprodajo oziroma strategije, pa tudi vprašanje vpliva zaposlenih pri nekaterih odločitvah v holdingu. “Holding niso samo kapital, dobički, izgube, ampak tudi zaposleni,” je poudaril in pristavil, da usoda tega zakona neposredno oziroma posredno vpliva na približno 100.000 delovnih mest.

V tej luči bo ZSSS ostala pri zahtevi po ustanovitvi ekonomsko-socialnega strokovnega odbora pri SDH, ki bi štel šest predstavnikov, imenovanih na predlog reprezentativnih sindikalnih central, njegova naloga pa bi bilo spremljanje poslovanja holdinga.

Kad zgolj kot lupina

Manj zadovoljen je bil s četrtkovim zasedanjem delovne skupine predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janez Posedi. Danes je dejal, da so bolj izmenjevali stališča, kar je “nenavadno”. Minister Čufer pa je imel po njegovih besedah na mizi dva predloga in ne vedo, kateri bo na seji ESS danes.

Je pa po njegovih besedah verjetno, da bo Kapitalska družba (Kad) ostala samostojna pravna oseba, “v principu lupina, saj ne bo upravljala, torej so rešitve vsekakor nekoliko nenavadne, čudne”.

S stališča Pergama je pomembno, da se bo zaposlene v državnih podjetjih vključevalo v procese prodaje, saj da je “vrednost podjetja bistveno višja, če odločitve nosijo in se z njimi strinjajo tudi zaposleni”. Zanje je zato zgolj obveščanje zaposlenih oziroma nadzor na ravni nadzornega sveta premalo.

Delodajalci nasprotujejo določbi glede zavezanosti zakonu o dostopu do informacij javnega značaja

Delodajalska stran donedavna večjih pomislekov zoper predlagane spremembe zakona ni imela, potem ko je v predlog priromala določba, da bi bila podjetja v holdingu zavezana zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, pa se je njena podpora zamajala.

Temu “absolutno” nasprotujejo, tako vsaj izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za politike in zakonodajo Alenka Avberšek. Po njenih besedah so trdno prepričani, da “družbe v večinski lasti SDH ne morejo razkrivati informacij javnega značaja, ki pomenijo razkrivanje poslovnih, investicijskih in drugih namer”.

Na vprašanje, kako potem zagotoviti transparentno poslovanje državnih podjetij oziroma preprečiti odtekanje denarja na račune politikov, lobistov in podobno, je odgovorila, da je to naloga “kompetentnih, neodvisnih nadzornih svetov, ne pa neke javnosti”.

“To, da je nekaj objavljeno na internetu, nekih javnih portalih, je daleč od tega, kar si predstavljamo, da bi moral biti vzvod za učinkovito upravljanje, ki mora zasledovati gospodarske razvojne učinke in nenazadnje seveda tudi zavarovanje javnega interesa. Zgolj nek populizem zagotovo ne vodi v pravo smer,” je sklenila Avberškova.

Nadzorniki so odgovorni za transparentno delovanje podjetja tudi s svojim premoženjem

S tem se je strinjal tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Igor Antauer. Opozoril je, da so v “v normalnem svetu” tisti, ki so odgovorni za transparentno delovanje podjetja, nadzorniki, in sicer tudi s svojim premoženjem. Če dovolimo, da za svoje odločitve ne odgovarjajo s svojim premoženjem, “potem tu nekaj ne deluje”, verjame.

Poleg tega imamo v Sloveniji druge organe, pristojne za to vprašanje, policijo, tožilstvo sodišče, protikorupcijsko komisijo, je naštel.

Opozoril je, da dostop javnosti do vseh informacij pomeni, da pridejo do podatkov tudi potencialni kupci, konkurenca. “To pa ni posebno dobra popotnica tem gospodarskim družbam,” je zatrdil. Holding kot tak se zdi Antauerju nekaj, kar bi bilo treba že zdavnaj urediti.

STA