Predčasne volitve bi lahko bile julija, možna tudi ustavna presoja

LJUBLJANA > Z ostalimi se bo Borut Pahor sestal v torek. A postopke utegne zaplesti tudi morebiten ustavni spor.

Prvi je bil na pogovoru v predsedniški palači vodja poslancev zdaj največje poslanske skupine SDS Jože Tanko, ki je Pahorju in nato še novinarjem povedal, da ne bodo oteževali postopkov do predčasnih volitev. Je pa Pahorju pojasnil, da se v SDS zavzemajo za spoštovanje rokov v postopkih do volitev.

Po njegovih besedah je na potezi predsednik republike. “Če nekateri pravijo, da je treba ustavo spreminjati s tresočo roko, jo je treba interpretirati s tresočim glasom,” je dejal.

Tanko se je zavzel tudi za to, da bi DZ v času, ki ga še ima na razpolago v tem sklicu, sprejel tri predloge SDS za spremembo ustave, ki se nanašajo na samorazpustitev DZ, spremembo volilnega sistema in spremembo postopkov pri oblikovanju vlade. Sicer svari, da se lahko ponovi politični položaj, kot ga imamo sedaj. Verjetnost je, da bomo imeli takoj po predčasnih volitvah še ene ali dvoje predčasnih volitev, je povedal.

V PS bodo podrpli katerikoli datum

Po Tanku se je pri Pahorju mudil vodja poslancev PS Jožef Kavtičnik in po pogovoru poudaril, da sicer volitve v juliju ali avgustu na volišča ne bodo pripeljala želenega števila državljanov, a bodo v PS podprli katerikoli datum, ki ga bo Pahor predlagal. Po Kavtičnikovih ocenah se Pahor zaveda velike odgovornosti in tega, da so v težkem položaju, ko morajo na predčasne volitve.

Kavtičnik je odgovoril tudi na predloge SDS za spremembo ustave. Spomnil je na stališče PS, da je treba poseganje v ustavo temeljito premisliti in narediti strokovno, ne na hitro.

Tudi vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Jani Möderndorfer je Pahorja obvestil, da bodo podprli odločitev za čim prejšnje volitve. Možnost zanje je 13. julij, kar je boljše kot kateri datum pozneje v počitnicah, je povedal. “Seveda je julij hitenje, ampak kaj nam pa drugega preostane,” se je vprašal.

Möderndorfer verjame, da se bodo tisti, ki imajo resen in iskren namen kandidirati na volitvah, nanje kakovostno pripravili tudi v času do julija. V dvotretjinsko večino za morebitne spremembe volilne zakonodaje pred volitvami pa težko verjame. “Takšna možnost se mi zdi jalova in razprava o nečem, kar bi na koncu prineslo negativen rezultat,” je povedal.

Za SD julij sprejemljiv

Vodja poslancev SD Matjaž Han pa je dejal, da Pahorju zaupajo, da bo predlagal ustavno skladen datum volitev. “Če bo to v sedmem mescu, je za nas sprejemljivo,” je povedal in dodal, da bodo nenazadnje volivci povedali, kakšno vlado in ljudi si želijo v DZ. V SD so po njegovih besedah pripravljeni na katerikoli datum.

V Pahorjevem uradu so nato natančneje pojasnili možne roke za razpis verjetnih predčasnih volitev. Po njihovih navedbah so volitve v primeru skrajšanja roka, ki ga ima Pahor za predlaganje novega mandatarja, možne julija, brez skrajšanja roka pa konec avgusta - razen v primeru predloga oziroma glasovanja o novem mandatarju. A so ob tem še spomnili, da so si bili na nedavnem posvetu pri Pahorju pravniki enotni, da je avgust neprimeren mesec za izvedbo volilnih opravil oziroma volitev.

Kot so zapisali, je roke za razpis in izvedbo volitev določil način padca vlade. Ta namreč ni izgubila zaupanja v parlamentu (v tem primeru bi bili roki za izvolitev novega mandatarja ali razpis predčasnih volitev krajši), ampak je odstopila. To v skladu z ustavo, zakonom in poslovnikom DZ določa drugačen, daljši čas za iskanje novega mandatarja ali razpis predčasnih volitev.

Poslanci so se z odstopom vlade seznanili 8. maja in po tem datumu ima Pahor na voljo največ 30 dni, ko lahko predlaga mandatarja ali obvesti DZ, da se za to ni odločil. Po seznanitvi s Pahorjevo odločitvijo imajo poslanci na voljo 14-dnevni rok, ko lahko predlagajo kandidata za mandatarja. Po izteku tega roka imajo na voljo še 48 ur, ko je mogoče v DZ odločiti o morebitnem glasovanju o kandidatu za mandatarja s potrebno relativno večino za izvolitev. Kot je ocenil Pahor, v tem smislu ni dobrih rešitev, ampak le slabe ali manj slabe.

V Solidarnosti ne izključujejo ustavne presoje

Do predčasnih volitev julija so kritični v zunajparlamentarni stranki Solidarnost. Po njihovem mnenju bi bil to napad na ustavno zagotovljeno volilno pravico in verjetno bi bil ogrožen tudi tretji člen ustave, ki govori o tem, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Kot je napovedal predsednik stranke Uroš Lubej, bodo v primeru razpisa volitev sredi julija resno razmislili o ustavnem sporu zoper to odločitev.

“Razpisati volitve v času, ko je jasno, da bo marsikomu glasovanje in celovito spremljanje predvolilne kampanje onemogočeno, bi bilo po naši oceni neodgovorno in najbrž tudi neustavno,” je prepričan. Če bodo volitve sredi julija, bo nanje po njegovi oceni padla “močna senca nelegitimnosti”.

Za zaplet je po Lubejevih besedah “v najvišji možni meri odgovorna”Alenka Bratušek, ki je z odstopom z mesta premierke v tem času “pahnila državo v nek ustavno gledano zelo zapleten položaj”. Ob tem je še zagotovil, da stranke volitev ni strah.

Pahor bo posvetovanja nadaljeval v torek, ko se bo srečal še z vodji poslancev DL, Desus, SLS, NSi in s predstavnikoma narodnih skupnosti.

STA