Predlogi ŠOS o študentskem delu niso usklajeni s predlogi ministrstva
Začasno in občasno delo dijakov in študentov po mnenju Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) potrebuje reformo, da se ga dolgoročno ohrani.
LJUBLJANA > Ob današnji predstavitvi predlogov reforme pred začetkom javne obravnave je predsednik ŠOS Mitja Urbanc povedal, da so njihovi predlogi deloma usklajeni s predlogi ministrstva za delo, ne pa povsem.
Občasno in začasno delo dijakov in študentov je po besedah Urbanca potrebno, ker ga mladi ob vse slabšem socialnem položaju v zadnjih letih potrebujejo, hkrati pa to omogoča pridobitev delovnih izkušenj in referenc ob trenutnem pomanjkanju praks med šolanjem oziroma študijem.
Na mladih privarčevali 800 milijonov evrov
Položaj mladih se je v zadnjih letih med drugim poslabšal zaradi ukinjanja državnih štipendij in otroških dodatkov, zaradi zvišanja koncesije se je zmanjšal obseg študentskega dela, problem pa niso le nižja sredstva v proračunu, ampak tudi neporabljeni denar za mlade, je na današnji novinarski konferenci ŠOS v Ljubljani povedal predsednik odbora za socialo in zdravstvo Luka Špoljar.
Izračuni ŠOS kažejo, da se je skupaj na mladih v zadnjih nekaj letih in se še bo privarčevalo za več kot 800 milijonov evrov, je dejal Špoljar. Opozoril je, da mnogim ob visokih življenjskih stroških štipendije ne zadostujejo, zato je za mlade začasno in občasno delo nujno zlo.
Vsa ta izhodišča so na ŠOS poskušali upoštevati pri predlogih za reformo študentskega dela, ki so jo že sredi leta predstavili ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. To je svoja izhodišča objavilo na spletnih straneh prejšnji teden. Kot je dejal Urbanc, se predlogi ŠOS in ministrstva v nekaterih točkah popolnoma usklajeni, v nekaterih pa ne.
ŠOS je z ministrstvom med drugim usklajen v predlogih, da prenova sledi ideji, da vsako delo šteje, kar pomeni, da se vplačujejo prispevki v blagajno za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V ŠOS predlagajo, naj delodajalci v slednjo vplačujejo 8,85 odstotka, prispevek za primer poškodbe na delovnem mestu bi znašal 0,53 odstotka, dodatek koncesijske dajatve pa 7,5 odstotka. Poleg tega se ohranja strošek za posredovanje za delo v višini štirih odstotkov.
Po zgledu rednih zaposlitev ŠOS predvideva tudi plačilo prispevkov s strani delojemalcev oziroma dijakov in študentov v višini 15,5 odstotka, kar gre v celoti v pokojninsko in invalidsko blagajno. Predlog ŠOS predvideva tudi minimalno urno postavko v višini 4,5 evra bruto oziroma 3,8 evra neto. Minimalno urno postavko predvideva tudi ministrstvo, prav tako se oboji strinjajo z uvedbo enotne evidenca začasnega in občasnega dela ter s predvidenimi sankcijami za delojemalce in delodajalce v primeru hujših kršitev.
Razkorak med ŠOS in ministrstvom
Kot je dejal Urbanc, pa ostaja med drugim odprt način beleženja. Ministrstvo po njegovih besedah predvideva obstoječe institute beleženja, ki so se skozi leta pokazali kot neučinkoviti. Kot je dejal Urbanc, je odprt tudi način implementacije celotne reforme in časovnica uveljavljenja sprememb.
Predlogi ŠOS med drugim predvidevajo tudi, da napotnica dobi naravo verodostojne listine, prizadevajo si tudi za sistem povratne napotnice, predvidevajo tudi omejitve za delodajalce glede zaposlovanja dijakov in študentov, ki se bodo v letu dni revidirale, medtem ko omejevanja na strani študentov in dijakov ne predvidevajo, saj to urejajo druga področja.
Urbanc pričakuje, da se bo v začetku januarja formalno začela javna razprava o predlogih reforme, sami pa že zdaj začenjajo obravnavo s študenti na terenu.
STA