Predlogu referendumske novele se v DZ obeta podpora

LJUBLJANA > Učinke vseh ukrepov, ki jih sprejemamo te dni, morajo čim prej občutiti vsi državljanke, je v uvodu današnje izredne seje poudaril minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Izrazil je pričakovanje, da bodo poslanci danes uspeli preseči politične delitve in omogočili, da bodo prihodnji ukrepi za soočanje z epidemijo novega koronavirusa čim prej potrjeni. "Pomoč pa rabijo vsi, ne glede na politično pripadnost, verske in druge usmeritve," je dejal.

Koritnik: Novelo ne sprejemamo za to vlado, ampak za katero koli vlado, ki se bo znašla v takih razmerah

Izpostavil je, da glede na zakonodajo referenduma ni dopustno razpisati o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. In med slednje spada tudi epidemija, s čemer se država sooča zdaj.

"Novelo ne sprejemamo za to vlado, ampak za katero koli vlado, ki se bo znašla v takih razmerah," je poudaril Koritnik. Izpostavil je, da bo vlada v primeru sprejetja te novele prihranila osem dni časa pri sprejemanju protikriznih ukrepov.

Predloga ne bodo podprli le v Levici

Kot je bilo jasno že na dopoldanski seji odbora za notranjo politiko, predloga ne bodo podprli le v Levici. Njihova poslanka Nataša Sukič je dejala, da v poslanski skupini dvomijo o dobronamernosti vlade, da bo pod to določbo sprejemala le ukrepe, ki so dobronamerni in koristni za ljudi. "Prepričani smo, da je naš strah upravičen," je dejala. Ocenila je, da bi lahko vsi protikoronski zakoni, tako kot prvi, lahko začeli veljali tudi za nazaj, brez potrebe po skrajševanju časa za uveljavitev.

Jožef Horvat (NSi) je izrazil zadovoljstvo, da poslanska večina razume, kaj pomeni sprejeti in čim prej udejanjiti pomembne zakone, ki bi pomagali ljudem in slovenskemu gospodarstvu, ki ga je epidemija strahovito prizadela. "Ko gre za pomoč ljudem in slovenskemu gospodarstvu, ki je težka 3,1 milijarde evrov, je zelo pomembna tudi hitrost pomoči. Čas uveljavljanja zakona bomo lahko skrajšali kar za osem dni, to je izjemno pomembno," je poudaril.

Soglasno bodo predlog novele podprli tudi poslanci Desus

Enotno podporo predlogu referendumske novele je v imenu poslanske skupine SAB napovedal Andrej Rajh. Določbe tega zakona bi bilo po njegovem prepričanju sicer treba še prilagoditi, a se je predlagatelj odločil le za nujne spremembe. Poudaril je, da se v stranki zavedajo pomembnosti pravice državljanov do referendumskega odločanja. A ocenjujejo, da predlog zagotavlja učinkovito pravno varstvo, saj lahko vsak državljan zahteva oceno ustavnosti sprejetega zakona.

Soglasno bodo predlog novele podprli tudi poslanci Desus. Poslanec Jurij Lep se je sicer spomnil, da bi bila potrebna celovitejša prenova referendumske zakonodaje, a se strinjajo, da je zaradi trenutne epidemiološke situacije treba pristopiti v prvi vrsti k spremembam, ki bodo omogočile hitrejše ukrepanje in odpravljanje posledic.

Podporo predlogu je napovedal tudi Zmago Jelinčič Plemeniti v imenu poslancev SNS. Kritičen je bil do tega, da te spremembe niso bile sprejete že prej, glede na to, da je bila sprememba ustave glede referenduma sprejeta že leta 2013. Glede na to, da mora tudi izvršilna veja oblasti ukrepati hitro, v SNS sodijo, da je sprejetje tega zakonskega predloga nujno potrebno.

V SD - tako kot leta 2016 - bodo spet podprli predlog novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi.

Da je zakon o referendumu treba uskladiti z ustavo, je opozorila Bojana Muršič (SD). Spomnila pa je tudi na to, da je DZ že leta 2016 odločal o noveli, ki je širše urejala to materijo, a takratna opozicija predloga ni podprla, je bil kritična do dela današnje koalicije. Napovedala je, da bodo v SD - tako kot leta 2016 - spet podprli predlog novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi.

Da so bili predlogi današnje novele vsebovani že v predlogu leta 2016, ki pa ni imel dovolj podpore, je spomnila tudi Janja Sluga (SMC). Da je roke za uveljavitev zakona mogoče skrajšati, so sicer po besedah poslanke menili nekateri pravni strokovnjaki, a v SMC so se bali, da bi zakon lahko padel pred ustavnim sodiščem. Noveliranje referendumskega zakona je zato po njihovem prepričanju edina rešitev.

Poslanka SDS Anja Bah Žibert je spomnila, da je novi koronavirus sovražnik, proti kateremu se bori cel svet. "Ljudje so v stiski in od politikov pričakujejo hitre rešitve, ki jim bodo omogočile pot iz te krize. Politika mora odigrati eno najpomembnejših vlog od osamosvojitve dalje. Če je res volja v poslanskih skupinah, da se zadeva uredi, imajo zdaj možnost, da to uredimo. Kličem predvsem stranko LMŠ, ki ves čas govori, da nima zadržkov, a bi želeli še neke varovalke," je dejala poslanka.

V LMŠ se namreč zavzemajo za sprejem dopolnila, ki bi poleg sklepa, s katerim se ugotovi, da referenduma ni utemeljeno sklicati, poleg vlade moralo podpreti tudi dve tretjini prisotnih poslancev. Kot je poudaril Rudi Medved, se "lahko znajdemo v situaciji, ki bi pustila nepopravljive posledice". Ker gre za zelo občutljivo področje poseganja na področje referenduma, bi po mnenju LMŠ moral o takem sklepu veljati čim širši konsenz.

Kritični do te rešitve so v svojih nastopih bili tako poslanci koalicije kot večine opozicijskih poslanskih skupin. Naklonjenost rešitvi je izrazila le Sukičeva v imenu Levice. Opozicijske poslance je pozvala, "naj bodo pametni" in podprejo vsaj dopolnilo LMŠ, kot neko vsaj neko minimalno varovalko. Poslanci nadaljujejo z razpravo.