Predvidena širitev Evropske unije kliče po reformi
Evropa 9. maja praznuje svoj dan v spomin na začetek procesa evropske integracije. Letošnje praznovanje bo v Sloveniji v znamenju 20-letnice članstva v EU, pa tudi prihajajočih volitev poslancev Evropskega parlamenta.
SLOVENIJA > Nekaj let po koncu druge svetovne vojne je bil osrednji cilj razvitega dela celine povezati evropske države ter okrepiti njihovo gospodarsko sodelovanje, da na stari celini nikoli več ne bi bilo vojne. 9. maja 1950 je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil deklaracijo s predlogom za vzpostavitev nadnacionalnega gospodarskega sodelovanja v Evropi.
Njegove zamisli so sprožile proces evropske integracije in leto pozneje je bila oblikovana Evropska skupnost za premog in jeklo, iz katere sta pozneje izšli Evropska gospodarska skupnost in EU. Skozi desetletja se je sodelovanje z gospodarskega razširilo na druga področja, leta 1993 je z maastrichtsko pogodbo povezava dobila ime Evropska unija, vzpostavljen je bil notranji trg s štirimi svoboščinami - prostim pretokom oseb, blaga, storitev in denarja. Leta 1995 je bil sklenjen schengenski sporazum o odpravi nadzora na notranjih mejah med članicami, leta 2002 je bila uvedena skupna evropska valuta evro.
V sklopu največje širitve 1. maja 2004 je vanjo s še devetimi državami vstopila Slovenija. Zadnja se je uniji leta 2013 pridružila Hrvaška. Potem ko je leta 2020 iz nje izstopila Velika Britanija, ima 27 članic.
Od šest do 27
V povezavi je bilo na začetku šest držav (Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, in Zahodna Nemčija), nato se je večkrat širila. V sklopu največje širitve 1. maja 2004 je vanjo s še devetimi državami vstopila Slovenija. Zadnja, ki se je pridružila uniji, je bila leta 2013 Hrvaška. Leta 2020 je iz nje izstopila Velika Britanija, kar je doslej edini izstop iz povezave. Ta ima zdaj 27 članic.
Brexit pa ni bil edina krizna situacija, s katero se je v zadnjem času soočila EU. Nekaj let po veliki širitvi leta 2004 je izbruhnila finančna kriza, leta 2015 je sledila migracijska, povezava se je nato spopadla še s pandemijo covida-19 in nazadnje s posledicami ruske agresije na Ukrajino.
Ob 74-letnici je tako spet v ospredju vprašanje varnosti v več državah, zlasti na vzhodu se krepi strah pred rusko agresijo. V Bruslju pozivajo h krepitvi sodelovanja na obrambnem področju ter omenjajo možnost, da bi imela Evropska komisija v prihodnje komisarja za to področje.
Zaradi velikega števila članic in predvidene nadaljnje širitve - poleg držav Zahodnega Balkana in Turčije so kandidatke še Ukrajina, Gruzija in Moldavija - se v EU kaže potreba po novi reformi. Zlasti bi bilo nujno poenostaviti proces odločanja v okviru Sveta EU oziroma odpraviti odločanje s soglasjem. Kot je marca ocenil profesor z univerze v nizozemskem Groningenu Pier Domenico Tortola, je unija danes precej bolj pomemben politično-gospodarski blok, a je zaradi širitev manj homogena. Če bo želela biti uspešna tudi v prihodnje, bo potrebovala več integracije.
Dve desetletji od velike širitve
Ob dnevu Evrope običajno potekajo številni dogodki, na katerih se lahko državljani seznanijo z delovanjem unije in prednostmi, ki jih prinaša članstvo.
Letos pa praznovanje poteka hkrati z obeleževanjem 20-letnice velike širitve. V Sloveniji bo osrednja proslava ob obletnici jutri zvečer na novogoriškem Trgu Evrope, kjer sta pred 20 leti sekunde do vstopa Slovenije v EU odštevala tedanji premier Anton Rop in tedanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Številni dogodki bodo potekali tudi drugod po Sloveniji.
Slovenija bo volila devet evroposlancev
Letošnji dan Evrope bo tudi v znamenju prihajajočih volitev v Evropski parlament. V Sloveniji se bo prav jutri, 9. maja, začela uradna kampanja pred volitvami, ki bodo 9. junija. Evropski parlament je edina neposredno voljena institucija EU, katerega vloga in moč sta se skozi desetletja močno okrepili. V novi sestavi bo imela Slovenija devet evropskih poslancev, enega več kot doslej.
Čeprav so Slovenci leta 2003 z več kot 90 odstotki na referendumu glasovali za vstop v EU in tudi danes podpora članstvu ostaja med najvišjimi v povezavi, je udeležba na evropskih volitvah v Sloveniji redno med najnižjimi. Na zadnjih volitvah leta 2019 pa je bila udeležba nekaj manj kot 29-odstotna.
