Preiskava o Black Cube očitno čaka na referendum

LJUBLJANA > Parlamentarna večina je danes s 45 glasovi za in 38 proti umaknila z dnevnega reda točki, s katerima bi DZ odredil preiskavi o Black Cube in sumu obvodnega financiranja političnih strank. Za umik so glasovale SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati, pridružili pa so se jim poslanci Resni.ce, z izjemo predsednika DZ Zorana Stevanovića.

Opozicija je preiskavi zahtevala že prej, vendar ju DZ poleti ni odredil, saj je zavrnil dnevni red izrednih sej. Tokrat je bila odločitev predvidena za petek, za razpravo pa je bilo rezerviranih osem ur. Pri odreditvi parlamentarne preiskave ni klasičnega glasovanja, saj zadošča seznanitev poslancev.

Koalicija umik utemeljuje z referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki bo 11. oktobra. DZ je novelo sprejel maja, koalicija pa meni, da je treba še počakati na odločitev volivcev. Andrej Poglajen iz SDS je poudaril, da umik ne pomeni, da preiskavi ne bosta odrejeni, temveč želijo počakati na potrditev zakonodajnega okvira.

Opozicija govori o kršenju ustave

S preiskavo Black Cube bi DZ ugotavljal, ali je šlo za poskus vplivanja na izid letošnjih parlamentarnih volitev, pri drugi pa bi preverjali sume nedovoljenega financiranja strank. Opozicija je umik označila za nedopusten. Lena Grgurevič iz Svobode je zaradi očitanega nespoštovanja ustave in zlorabe postopka napovedala kazenske ovadbe.

Nataša Sukič iz Levice je koaliciji očitala kršitev ustave, poslovnika DZ in pravil o odreditvi preiskave. “Onemogočate delo opozicije, da bi prikrili rabote, v katere ste vpleteni,” je dejala. Predlog za umik je označila za “nespodoben”.

Borut Sajovic iz Svobode je menil, da je vprašanje, kdo se boji razkritja načina financiranja političnih strank. Matjaž Han iz SD je poudaril, da se je 30 poslancev podpisalo pod zahtevo za odreditev preiskav, zato je po njegovem dolžnost predsednika DZ, da ju ustanovi. “Ne bi se smeli delati norca iz ustave,” je opozoril.

Ustavno sodišče o učinkovitosti preiskav

Ustava v 93. členu določa, da mora DZ odrediti parlamentarno preiskavo, če to zahteva tretjina poslancev. Prav učinkovitost preiskave je bila v ospredju nedavne odločitve ustavnega sodišča. To je razveljavilo določbo, po kateri DZ po zahtevi za ustavno presojo do odločitve sodišča ni smel imenovati komisije.

Ustavno sodišče je presodilo, da takšna ureditev lahko preiskavo neupravičeno ovira ali zavlačuje. O preostalih izpodbijanih določbah zakona še ni odločilo, zato te ostajajo v veljavi.

Poglajen je odločitev sodišča razlagal kot ugotovitev, da je aktualni zakon neustaven. Opozicija je njegovo razlago zavrnila. Današnji umik preiskav ni odpravil, temveč je njuno odreditev prestavil. O nadaljevanju bo po oktobrskem referendumu odločal DZ.