Prejemniki dodatka niso lenuhi

LJUBLJANA > Vlada se je namenila dodatek ukiniti, saj da v času, ko manjka delavcev, ni več potrebe po takšni pomoči socialno šibkim. Namesto dodatka želi pristojno ministrstvo prejemnike denarne socialne pomoči vrniti na trg dela s pomočjo ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

Udarec tudi za tiste, ki delajo

O usodi dodatka bi moral včeraj odločati parlamentarni odbor za delo, vendar so člani po burni štiriurni razpravi sejo prekinili. Nadaljevali jo bodo, ko bo ministrstvo za delo pripravilo dodatne izračune. Ukinitvi dodatka ostro nasprotujejo v Levici, enotna pa ni niti koalicija. V poslanski skupni SD se pridružujejo opozorilom, da bi z ukinitvijo dodatka prizadeli socialno najšibkejše.

Tilen Božič

državni sekretar na ministrstvu za delo

“Dodatek na delovno aktivnost danes nima enakega učinka in ljudi danes ne spodbuja k zaposlovanju ter povzroča past neaktivnosti v času, ko na trgu primanjkuje delovne sile.”

Teh opozoril je bilo včeraj veliko tudi iz ust civilnodružbenih organizacij. “Ukinitev dodatka za delovno aktivnost je zgrajena na mitu o lenem brezposelnem, ki v neskončnost namerno visi na socialni podpori in tem dodatku,” trdi humanitarka Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Ljubljana-Moste.

Dodatek za delovno aktivnost prejema nekaj manj kot 10.000 prejemnikov denarne socialne pomoči. Ne zavedamo se, da je med njimi več kot 5300 takšnih, ki delajo, a prejemajo plačo nižjo od minimalne, opozarja Ogulinova. “Če mama samohranilka z enim otrokom izgubi dodatek za delovno aktivnost, izgubi 197 evrov. Če mamica z dvema otroka izgubi ta dodatek, izgubi 205 evrov, hkrati s tem pa izgubi tudi možnost plačanega dodatnega zdravstvenega zavarovanja,” pojasnjuje Ogulinova.

Do dodatka za delovno aktivnost so upravičeni ljudje, ki nimajo dohodkov ali pa imajo tako nizke dohodke, da so upravičeni tudi do denarne socialne pomoči. Dodatek lahko dobijo, če opravijo določen obseg dela. Zaposleni, ki delajo od 60 do 128 ur na mesec, in prostovoljci, ki imajo potrdilo o delu v prostovoljskih organizacijah, pridobijo 104 evre dodatka. Zaposleni, ki delajo več kot 128 ur na mesec, dobijo 205 evrov dodatka.

Cilj je zapreti ta in odpreti druga vrata

Vladna stran trdi, da pri uveljavljanju upravičenosti do tega dodatka prihaja do zlorab. Pojavljajo se sumi, da so nekatera društva, ki prejemnikom s potrdili o prostovoljskem delu omogočajo prejemanje dodatka, sploh ne opravljajo svoje dejavnosti. S podatki, kje se pojavljajo zlorabe in koliko jih je, ministrstvo za delo včeraj ni postreglo. V civilnodružbenih organizacijah ministrstvo pozivajo, naj zlorabe razkrije in okrepi nadzor, ne pa kar ukinja dodatek vsem.

Vlada se je za predlog ukinitve dodatka odločila, ker se je od njegove uveljavitve leta 2012 do danes položaj na trgu dela izboljšal. Tudi denarna socialna pomoč za samsko osebo se je od takrat do zdaj povišala z 230 na 402 evra. “Cilj je čimprejšnja aktivacija prejemnikov denarne pomoči na trg dela,” pristop ministrstva za delo pojasnjuje tamkajšnji državni sekretar Tilen Božič. Namesto dodatka, za katerega država letno nameni 16 milijonov evrov, bi uvedli ukrepe za spodbujanje zaposlovanja.

Cilj je ljudi pripeljati so točke, ko se bodo vključili v zavarovanje, si služili polno plačo in pokojnino, ne pa jih ohranjati v sistemu sociale, poudarja Božič. “Ne zatiskamo si oči, da bodo nekateri na slabšem, ampak skušamo jim odpreti druga vrata,” pravi.