“Premaknilo bo nekaj sto minskih polj”
V BiH se borijo s poplavami in plazovi, poznavalci razmer pa se še bolj bojijo težav, ki bodo sledile. Povezane bodo s higieno, s poškodovanimi vodovodnimi, kanalizacijskimi, električnimi in plinskimi omrežji, pa tudi s protipehotnimi minami, saj so zemeljski plazovi premaknili že označena minska polja.
KOPER, BiH > Direktor mednarodne fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) Dorijan Maršič pravi, da so razmere sila zaskrbljujoče.
Dorijan Maršič je kandidat ene od list na evropskih volitvah v nedeljo. Zaradi dogodkov na Hrvaškem, v BiH in Srbiji in zaradi aktualnosti teme smo se odločili intervju opraviti in ga objaviti.
> Koliko min je še zakopanih?
“Samo BiH ima 2,5 odstotka površja onesnaženega s protipehotnimi minami. Točnega števila sicer ne poznamo, ocenjujemo pa, da je zakopanih še približno 120.000 min. ITF je v 15 letih zbral več kot 370 milijonov ameriških dolarjev in na Balkanu počistil dobrih 100 milijonov kvadratnih metrov površin. Vsa balkanska minska polja so bila doslej dobro označena, za kar so si prizadevale vse nacionalne oblasti. Čeprav so protipehotne mine namenjene onesposabljanju vojakov, temu, da se posamezniki ranijo in jih morajo drugi nositi, je bilo po vojni največ žrtev med civilisti. Napori BiH in mednarodne skupnosti, da odkrijejo minska polja, jih označijo in očistijo, so zdaj postavljeni pod vprašaj.”
> Kakšna so zdaj minska polja?
“Glede na informacije, ki jih imamo, je velik del poplav prizadel prav območja, domnevno onesnažena z minami. Nekaj sto minskih polj bo zagotovo premaknjenih. Razpršena bodo na obsežnejših površinah, kot so bila doslej. To pomeni, da so vsi podatki za ta območja poslej nezanesljivi. Nevarnost ne bo minila, ko bo voda odtekla, ampak bodo plazovi, ki bodo še nekaj časa premikali zemljino, prestavljali tudi mine. Edino zagotovilo za varnost bo ponovni pregled, ki pa bo terjal ogromno denarja. Koliko, še ni mogoče oceniti.”
> Kdo bo šel najprej na teren?
“Ko se bodo razmere umirile, bodo šli najbrž sočasno s pripadniki enot zaščite in reševanja na teren inšpektorji centra za razminiranje BiH. Prvi bodo iskali živalske kadavre, drugi mine. Za slednje bo BiH najverjetneje zaprosila mednarodno skupnost za finančno pomoč, inšpektorjev imajo dovolj. ITF bo v duhu dobrega sodelovanja z vlado BiH in donatorji skušal zagotoviti denar.”
> Kje bo najbolj tvegano?
“Mine ležijo tam, kjer so bile meje sprtih strani, običajno ob cestah in pomembnih objektih. Kjer pa so z njimi želeli zavarovati bojne položaje, so lahko tudi na posebnih strateških točkah oziroma kjerkoli v naravi. Pohodne protipehotne mine so zakopane deset centimetrov pod površjem. Ena zadostuje, da se poškoduje človek, ki stopi nanjo, včasih tudi njegovi spremljevalci. Največkrat izgubijo nogo ali roko. Mine so postavljene posamično ali skupinsko. Če so oddaljene 15 do 20 centimetrov (največ pol metra), jih je lahko več sto. Kjer jih niso postavljali vojaki, sledijo različnim vzorcem ali pa golim naključjem. Zdaj jih mulj in plazovi potiskajo globlje pod površje. Z običajnimi kovinskimi detektorji jih ne bo več mogoče zaznati. Potrebni bodo detektorji za večje globine in drugačna, dražja tehnologija. Katero bodo uporabili, ne vem. Izbrali jo bodo v centru za razminiranje. BiH že ima nekaj izkušenj z določanjem premaknjenih minskih polj. Nabrali so si jih ob manjših poplavah, predvsem ob reki Spreča v osrednjem delu države. Na podlagi teh izkušenj se bodo odločili za ustrezno tehnologijo.” MIRJANA CERIN
